Preden so se pohodniki na Rogli odpravili do Lovrenških biserov, kot tudi poimenujejo Lovrenška jezera, nam je nekaj napotkov, kako varneje v gore, zaupal Jožef Bobovnik iz Planinskega društva Fram. 15 let je bil predsednik društva, danes pa je podpredsednik Planinske zveze Slovenije in prostovoljni planinski vodnik in inštruktor. Že od otroštva hodi v gore, v gorah je spoznal tudi soprogo, za planinstvo pa je navdušil tudi otroka. Foto: Matic Božič
Pri Planinski založbi Planinske zveze Slovenijeimajo štiri knjižne novosti. Tri leposlovna dela in eno vodniško. Nov je vodnik Julijske Alpe: osrednji del, avtorja Romana Tratnika, ki obseg več kot 400 vzponov, 100 vrhov ter skoraj 40 planinskih koč. Vsak pristop ima tudi oceno težavnosti. Anka Rudolf v delu Čez drn in strn zapiše 18 pravljic, pripovedk in zgodb iz življenja ljudi. Rafael Terpin v leposlovnem delu Griči združi eseje in slike rovtarskega sveta, ki se razprostira med ajdovskimi, tolminskimi in škofjeloškimi griči. Smeh z gora je zadnja novost, ki jo je napisal Dušan Škodič. Bralec se lahko sprehodi med zabavnimi planinskimi zgodbami, ki se dogajajo v hribih.
V okviru letošnjega Festivala gorniškega filma bo jutri ob 17.30 v Cankarjevem domu na sporedu predstavitev monografije Z znanjem do zvezd, v kateri so svoje spomine in zapise strnili nekateri inštruktorji in zdravniki, ki so v preteklosti delili svoje znanje domačinom v Slovenski šoli za nepalske vodnike v Manangu v Nepalu. Šolo je ustanovil Aleš Kunaver in to ravno leta 1979, ko se je tam spisala še ena pomembna zgodba: slovenski alpinisti so po novi smeri dosegli vrh Everesta. Knjigo, ki je izšla pri Planinski založbi, je uredila Mojca Volkar Trobevšek.
»Alpinistk v Sloveniji ni prav veliko morje, prej za en mali bazenček,« pravi Anja Petek, idejna vodja ženske alpinistične odprave Lalung 2024. V eni redkih ženskih alpinističnih odprav, ki jo je razpisala Planinska zveza Slovenije, so se ob Anji v indijsko Himalajo odpravile še Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar in tam preplezale štiri prvenstvene smeri. Odmaknjeno območje, kjer so prebile dober mesec, je bilo pred njihovim prihodom slabo raziskano, saj je bilo zaradi političnih razlogov dolgo zaprto za obiskovalce in posledično tudi ni bilo konkretnih zemljevidov, ki bi jim prišli prav. So pa bili medvedi, ki so alpinistkam v baznem taboru precej otežili odpravo in po katerih so poimenovale eno od novih smeri Bear Camp. Tudi o tem, od kod druga tri imena Calm before the storm?, Connection in Here comes the sun, kot so dale ime 2000-metrski smeri po vzhodnem grebenu na šesttisočak Lalung I, so nam povedala alpinistke Anja Petek, Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar.
Na območju Julijskih Alp letno noči približno dva milijona ljudi, če k tem dodamo še dnevne obiskovalce, je število še precej višje. In vsak izmed njih mora do tja nekako priti, po navadi kar z avtomobilom. Že pred dvajsetim leti so pri Planinski zvezi Slovenije začeli opozarjati, da je ponekod v alpskem svetu avtomobilov preveč, od takrat se je spremenilo le to, da je teh še več. Alternativa so prevozi z javnim potniškim prometom in dodatnimi javnimi prevozi, ki so na turističnih območjih organizirani predvsem v poletni turistični sezoni. A ob dejstvu, da za marsikatero izhodišče za zgodnji začetek poti v gore ni jutranjih avtobusov, da lahko na nekaterih relacijah zaradi gneče ostaneš brez sedeža ali pa brez prevoza zaradi zamude vlaka, je za marsikoga avtomobil prva in edina izbira. Spodbujanju uporabe javnega potniškega prometa, predvsem pa predstavitvi obstoječih alternativ je namenjen projekt Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin Planinske zveze Slovenije in CIPRE, društva za varstvo Alp. In kako z javnim potniškim prometom do dolin, verjetno težje kot peš do višin. A če si vzameš čas, planiraš pot in zraven spakiraš še potrpežljivost, se da.
Martin Šolar je podpredsednik Planinske zveze Slovenije, nekdanji direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park: “Pokljuka ponuja nekaj prav za vse profile planincev. Od lahkih tur za začetnike do strmejših pobočij, namenjenih izkušenim planincem.” Val 202 je soboto preživel prav na Pokljuki in odkrival njene številne druge, skrite in odkrite bisere.
Ime tedna je Jurček Nowakk, vodja odbora Planinstvo za invalide pri Planinski zvezi Slovenije. Za projekt vključevanja oseb s posebnimi potrebami v športno in razvedrilno dejavnost so prejeli priznanje Naj prostovoljski projekt, ki ga podeljujejo pri Mladinskem svetu Slovenije."Če se omejimo na slepe, treba jim je povedati, kaj vidimo, jim to opisati. Potrebujemo več časa, pri hoji je treba omeniti, da so nekje korenine, skale. Hvaležni so, ko nekaj doživijo. Res ne vidijo, imajo pa ostale čute, ki so bolj izostreni kot naši. Vsi smo si lahko enaki." Ljudje s posebnimi potrebami in zdravstvenimi težavami si želijo hoditi v hribe, včasih še zamolčijo kakšno oviro, ker se bojijo, da bi jih vodniki zavrnili. "Strah je prisoten. Pripravljamo akcijo za prihodnje leto, gibalno ovirane bomo zapeljali na nekaj koncev. Dokazujemo, da tudi z vozički gre."
Minuli konec tedna je v gorah za sabo pustil črno sled, ugasnilo je šest življenj planincev. Gorske nesreče so se zgodile kljub temu, da že nekaj časa ni snežilo, da se je vreme otoplilo, kar načeloma pomeni, da se sneg preobraža in je nevarnost plazov manjša, kljub temu, da je bilo lepo, sončno vreme in so bile razmere videti idealne. To so primeri, ki potrjujejo, da so razmere v gorah pozimi v vsakem primeru težavne in da jih planinci prepogosto podcenjujejo. Sogovornik: podpredsednik Planinske zveze Slovenije, gornik, izkušeni gorski vodnik, reševalec Martin Šolar.
Na slavnostni prireditvi Planinske zveze Slovenije so včeraj v Ljubljani podelili priznanja najboljšim plezalcem in alpinistom preteklega leta.
Knjiga Planinske založbe, ki jo je ob 130. obletnici Planinske zveze Slovenije napisal urednik za planinsko zgodovino pri Planinskem vestniku Dušan Škodič, osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem.
Sneg je dodobra prekril slovenski gorski svet, a lepote zasneženih gora obiskovalcem prinašajo tudi številne pasti. Snega v gorah sicer ni veliko, več kot meter šele nad nadmorsko višino 2000 metrov, a nevarnosti na gornike v visokogorju kljub temu prežijo na vsakem koraku. Zimski obisk gora zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče, specifične snežne razmere, pogosto tudi močan veter, zato odhod v gore pozimi zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, upoštevanje osebnih izkušenj, ustrezno opremo in znanje njene uporabe. Na to je v tem tednu, ob začetku zimske sezone v naših gorah na Pokljuki opozorila tudi Planinska zveza Slovenije.
Rokometašice Krima so odpotovale na Dansko, kjer se bodo v 12. krogu lige prvakinj pomerile z ekipo Ikasta, ki je v sezoni zbrala dve zmagi več od ljubljanske. Dopoldanske športne minute bodo tudi slavnostno obarvane s povzetkom prireditve Planinske zveze Slovenije, ki je podelila priznanja najboljšim plezalcem in plezalkam preteklega leta.