Iskanje
Selimo se na klubsko in glasbeno sceno Metelkove. V 3. epizodo je Miha Zadnikar povabil Jasno Babić (Gromka) in Nika Drozga (Channel Zero). Nekaj malega tudi o historiatu, predvsem pa o vodenju klubov in organiziranju koncertov pred in po koroni. Kateri so glavni izzivi, težave, tudi zadovoljstva. Zakaj Metelkova in Slovenija med bandi veljata za neverjetno gostoljubni, kako je z iskanjem novih in mladih moči na Metelkovi, zakaj so si za nekatere probleme delno krivi tudi sami.
Sem ter tja se pojavi informacija, nepredvidena situacija, ali pa zgolj sprememba v družbi, ki generira odziv širše javnosti. Vsako leto izbirajo besedo leta, naredijo analize najbolj iskanih besednih zvez in včerajšnja je zagotovo Peter Prevc. Eden najboljših slovenskih zimskih športnikov se je odločil, da ob koncu letošnje sezone po 15 letih sklene svojo športno pot. Šport je po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje, razvedrilo. Šport ima posebno moč, velikokrat nacionalni naboj. Uspehi posameznika postanejo naše zmage. Delimo veselje. Ne samo s tistimi, ki zmagujejo, tudi s prijatelji, znanci in celo popolnimi neznanci, ki se zgrinjajo ob tekmovališča. Pravzaprav je šport z globalizacijo in umestitvijo najprej na televizijske ekrane, v sodobnem času pa še na vse vrste omrežij, postal eden prvih resničnostnih šovov. Hkrati tudi eden najbolj kredibilnih, saj so pravila jasno določena, tradicija pa samo podkrepi vrednost posameznika. Včeraj je slovo napovedal eden osrednjih likov slovenskega športnega resničnostnega šova. Zato je bilo ozračje nabito s čustvi, zato so bili zares redki, ki se jim ni solzilo oko, ko se je Peter zahvalil svoji družini s cmokom v grlu in zavedanjem, da vlogo športnega zvezdnika menja za življenje, po katerem je hrepenel več kot desetletje. 15 let tekmovanj v svetovnem pokalu. Več kot polovico dni v letu športniki preživijo na poti, pripravah in tekmovanjih, kar jim onemogoča običajno življenje. Vse prednosti, ki jih prinašajo prepoznavnost, zaslužek in uspehi pa imajo tudi veliko temnih plati. Tistih, ki se dogajajo v zakulisju resničnostnega šova, tistih, ki so prikrite z željo, da so športni junaki to, kar so. Ponos naroda, idoli mladine, navdih množic in veselje vseh nas. Začetno igrivost in veselje zamenjajo odgovornost, tudi bremena. Ob takšnih slovesih, letos se obeta še eden, ko se bo poslovil kapetan zlatih košarkarjev, se poraja veliko vprašanj, največ ravno osrednjim akterjem, ki si največkrat želijo povsem preprostih stvari. Peter Prevc bo še 46 dni profesionalni športnik. V Planici, kamor je povabil na sklepno zabavo, bo delil avtograme in fotografije, ko pa ga boste čez leto uzrli z otroki na smučišču, s prijatelji na kolesu ali v trgovini, pa mu namesto, da ga prosite za sliko, raje preprosto zaželite lep dan.
Parliament Attack, eden najbolj odtrganih novomeških bendov ta hip, je prejel povabilo v Izštekane ravno v času, ko jih je zapustil bobnar. Krizo so ugledali kot priložnost. Priprave na oddajo so postale misija iskanja bobnarja. Oziroma vira ritma. Odisejada jih je peljala od jazzovskega virtuoza, cajonista, klasičnega tolkalca s timpani in marimbo prek pevskega zbora, beatboxerja in elektronske matrice do čisto prave mehanične lutke, ki bobna. In kateri se je izkazal za pravega, se sprašujete? Vsi! Obeta se ena najbolj ekstravagantnih oddaj v zgodovini Izštekanih, ki je ne smete zamuditi. Če ob tem spoznate izjemno muziko Parliament Attack, vam pač ne bo škodilo. Utripajte z njimi v ponedeljek 21. septembra 2020 ob 20.00 na frekvencah Vala 202 ali v spletnem video prenosu.
Včeraj je minil še en mednarodni dan žensk, in to v toksični družbi, kakršna je naša, kjer velik del moških niti ne želi prisluhniti ženskam, ko razgaljamo dan na dan občutene neenakosti. Ko, denimo, opozarjamo, da nismo svojina, naj slovnica to še stokrat požegna. Lani je (zdaj) premier ob 8. marcu voščil ženskam in osebam, ki se identificirajo kot ženske. Delu družbe, tudi žensk, se je to zdelo super, napredno. Kar hodi kot raca, gaga kot raca in izgleda kot raca, ravno ni raca – ker je kot raca. Živimo v družbi, kjer po treh desetletjih končno dobimo prvi predsednici države in državnega zbora, ki pa obe izjavita, da nista feministki. Nakar poskušata spričo plazu komentarjev, zbadanj in zgražanj, dobesedno čez noč postati. Kot da je biti feministka kot gate, ki jih pač zamenjaš, kaj se pa zamudiš. O, sveta preproščina! Našo družbo moški šovinizem še vedno ključno obvladuje. Tu velja, da se sme »sam mal pošlatat«. »Sama je hotla« šteje kot dejansko argument. Velja, da »desc je desc, baba je pa(č) baba«. In del mladih to neenakopravnost, zraščeno z družbenim tkivom, dogmatsko privzema. Prijateljica, ki je včasih delala kot natakarica, bi na temo tikanja, pokroviteljstva, žaljivih in seksističnih komentarjev s strani moških strank lahko napisala knjigo. Prevlada moških je v to družbo zakoreninjena do mere, ko sploh ni zares problematizirana, nasprotno. Vsak poskus uvedbe enakopravnosti, denimo v slovnici, naleti na silovit odpor – moških, a tudi žensk, ki se jim zdi povsem v redu, da so zato, ker so ženske, ocenjevane po kriteriju zunanjosti; na to pristajajo in igrajo. Število femicidov pa strmo raste. Stanje je katastrofalno, zato bi se veljalo spomniti revolucionarne podstati 8. marca ter preizprašati temelje družbene ureditve. In podreti, kar je gnilo. In tega je precej. Začnimo takoj: saj nagelj je lep cvet, toda. Toda veliko boljše darilo bi bilo, ko bi vsak moški vsaj tri sebi bližnje ženske povabil na čaj in jih vprašal, ali so bile s strani moških kdaj v življenju ponižane, mentalno in/ali fizično zlorabljene, napadene, posiljene. In samo poslušal, kar imajo povedati. Da končno vsaj ta zblojeni mit, kako da gre za izjeme, odvržemo na smetišče zgodovine. Komaj kakšno žensko namreč žal poznam, in poznam jih precej, ki na to vprašanje ne odgovori pritrdilno.
Zime nekdanji pevec pri skupini The Drinkers preživlja med multimilijonarji v Davosu, poletja v tajski javni šoli. Preden se je odpravil v Švico je dve sezoni preživel v Avstriji. Na pobudo prijatelja Davida je kontaktiral potencialne delodajalce, ki so ga povabili k sodelovanju predvsem zaradi rusko govorečih strank. “Zanimivo je, da sem imel prav v tistem času težave z žolčnimi kamni, tako da sem razgovor za službo opravil kar v bolnišnici.”
Marko Slavič je neobičajen direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi, Doma Danice Vugrinec v Mariboru. Tam vsako leto več kot 800 stanovalcem pripravijo rokovski koncert, njihovi starostniki so kot posebni gostje nastopili na koncertu Riblje Čorbe v ljubljanskih Stožicah, še preden je postalo modno, so starostnike učili uporabe informacijske tehnologije, zadnja leta med vsakimi počitnicami poskrbijo za počitniško varstvo otrok, ki stanovalcem popestrijo jesen življenja in tako naprej. Vse te dejavnosti v kombinaciji z dobrim strokovnim delom, razvojem institucionalnega varstva starostnikov in skrbnim gospodarjenjem ter pridobivanjem sredstev za različne projekte so dokaz, da je mogoče dobre zgodbe ustvarjati tudi v javnem sektorju. A se sistemu javnih domov za starostnike v Sloveniji ne piše dobro. Zakon o dolgotrajni oskrbi nastaja že skoraj 20 let, deset tisoč starostnikov čaka na sprejem v prenapolnjene domove, vse težje zapolnjujejo kadrovske vrzeli, javne domove prepogosto vodijo ljudje, ki so politično nastavljeni. Država pa, namesto da bi razvijala mrežo javnih domov, zadnjega smo zgradili pred 15 leti, raje podeljuje koncesije zasebnikom, ki imajo, kot ugotavlja Računsko sodišče, skoraj tretjino višje cene kot javni domovi. To je le nekaj izhodišč za pogovor s tokratnim Nedeljskim gostom Markom Slavičem, ki ga je pred mikrofon povabil Miha Švalj.
Mladeniči v skupini Kalaia ljubezen do glasbe združujejo od leta 2009. Klasični rokovski kvintet ima v zasedbi dve kitari, torej ostrine ne manjka. Njihovo videnje roka se zgleduje po temeljih heavy metala, ritem sekcija pa dodaja tudi določene primesi, ki dajejo svežino zvočni podobi. Na prvencu Psiholom se ukvarjajo z ne ravno svetlo prihodnostjo, ki pa jo slikajo z mladostnim poletom. Člane skupine Kalaia je v studio povabil urednik in voditelj Jernej Vene.
