{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=47","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=3","prev":"https://val202.rtvslo.si/api/post?categories=75&hide_future=true&include=featured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1"},"data":[{"type":"Post","id":"114751","attributes":{"wp-id":438101,"date":"2020-06-28T10:57:36+02:00","modified":"2020-07-05T11:13:46+02:00","slug":"nedeljski-gost-215","post-type":"post","title":"Zeleni dogovor je nujen, poveličevanje gospodarske rasti same po sebi se mora nehati","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/nedeljski-gost-215/","content":"

“Zavzemamo se za zeleni dogovor. Glorifikacija gospodarske rasti same po sebi se mora nehati. Imeti moramo trajnostne cilje. Mi nismo nad naravo, smo del nje.”

Breda Kutin je neomajna zagovornica varstva potrošnikov in simbol boja za njihove pravice že najmanj 30 let. Vsaj toliko torej, kolikor je stara Zveza potrošnikov Slovenije, ki jo vodi od njene ustanovitve. Slišana je tudi v tujini: vrsto let je bila v vodstvu svetovne potrošniške organizacije, danes je njen glas enakovreden največjim v Evropski potrošniki organizaciji. A če je bila Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo primer zgledne ureditve potrošniške politike, danes to ni več, pravi. Temelji učinkovitega varstva potrošnikov so spet močno načeti, zaupanje je skrhano, potrošniki pa potrebujejo močnega zagovornika.

“Poslušamo fanfare, da je vse, kar je slovensko, najboljše samo zato, ker je slovensko. A imamo odlične izdelke, imamo dobre izdelke in imamo slabe izdelke. In če se tega ne preverja, potrošniki te informacije ne dobijo.”

","excerpt":"Breda Kutin o življenju po koronavirusu, potrošniških pravicah, ki so v minulih mesecih postale le črka na papirju, pa tudi o tem, da izdelki niso nujno najboljši samo zato, ker so slovenski","featured-media-id":22271,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174704488","abovetitle":"","subtitle":"Breda Kutin o življenju po koronavirusu, potrošniških pravicah, ki so v minulih mesecih postale le črka na papirju, pa tudi o tem, da izdelki niso nujno najboljši samo zato, ker so slovenski","category-text":"False","permalink":"2020/06/nedeljski-gost-215/","show-start":"2020-07-05T10:45:00+02:00","show-end":"2020-07-05T11:30:00+02:00","audio-length":"2047","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/05/BredaKutin4825324.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704488","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

“Zavzemamo se za zeleni dogovor. Glorifikacija gospodarske rasti same po sebi se mora nehati. Imeti moramo trajnostne cilje. Mi nismo nad naravo, smo del nje.”

"},{"kind":"html","content":"

“Poslušamo fanfare, da je vse, kar je slovensko, najboljše samo zato, ker je slovensko. A imamo odlične izdelke, imamo dobre izdelke in imamo slabe izdelke. In če se tega ne preverja, potrošniki te informacije ne dobijo.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"129"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22271"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22271"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"114469","attributes":{"wp-id":437819,"date":"2020-06-28T10:17:05+02:00","modified":"2020-06-28T14:46:06+02:00","slug":"dr-aleksandra-berberih-slana","post-type":"post","title":"Danes zgodovine ne pišejo več samo zmagovalci","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/dr-aleksandra-berberih-slana/","content":"

Prizna, da ni rada hodila v šolo, dokler je k študiju ni spodbudila učiteljica, ki je njeni mami rekla: \"Iz vaše Sandre pa nič ne bo.\" Vedela je, da lahko doseže marsikaj, a le takrat, ko to hoče sama. Še vedno je uporniška in takšen je tudi njen Maribor, ki ga ima rada ravno zaradi tega.

V Muzeju narodne osvoboditve Maribor želi dr. Aleksandra Berberih Slana skupaj s sodelavci pokazati, da se je Maribor večkrat uspešno dvignil iz pepela: \"Zdaj morda ne bomo več veliko industrijsko središče, lahko pa najdemo neko uspešno pot naprej tako kot naši predniki.\"

\"Narodna osvoboditev je veliko več, kot si ljudje zamišljajo 2. svetovno vojno. Gre za osvobajanje slovenskega naroda na veliko področjih ... Od kulture do gospodarstva, kjerkoli smo se morali uveljaviti kot narod in kasneje kot samostojna Slovenija.\"

Po njenem mnenju pri izbiri direktorjev muzejev ne sme biti prostora za politično barantanje: \"Če želimo, da delamo dobro, morajo biti kadri izbrani po načelu stroke in sposobnosti in ne po načelu politične pripadnosti.\" Poleg tega je zelo kritična tudi do trenutnih razmer v slovenski družbi: \"Kar se trenutno dogaja v Sloveniji, je zame nesprejemljivo, od korupcije do potvarjanja zgodovine, vnašanja razdora, obujanja nacizma in njegove simbolike. Vsak, ki ima svojo domovino rad, mora povedati, kaj je prav in kaj ni, ter za tem tudi stati.\"

Dr. Aleksandra Berberih Slana je uporniška, pogumna, iskrena. Pove, kar misli.

\"Nikoli se ne bi mislila, da se bom zaljubila v žensko. Najtežje je bilo priznati sebi. Biti iskren do drugih in do sebe je največ, kar lahko narediš za kogarkoli. Ljubezen je ljubezen.\"

","excerpt":"Strast do zgodovine, kot jo premore dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, je nalezljiva","featured-media-id":22213,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174703132","abovetitle":"","subtitle":"Strast do zgodovine, kot jo premore dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor, je nalezljiva","category-text":"False","permalink":"2020/06/dr-aleksandra-berberih-slana/","show-start":"2020-06-28T10:45:00+02:00","show-end":"2020-06-28T11:30:00+02:00","audio-length":"2325","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/28/dr.AleksandraBerberihSlanadirektoricaMuzejanarodneosvoboditveMaribor4818327.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703132","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Narodna osvoboditev je veliko več, kot si ljudje zamišljajo 2. svetovno vojno. Gre za osvobajanje slovenskega naroda na veliko področjih ... Od kulture do gospodarstva, kjerkoli smo se morali uveljaviti kot narod in kasneje kot samostojna Slovenija.\"

"},{"kind":"html","content":"

Dr. Aleksandra Berberih Slana je uporniška, pogumna, iskrena. Pove, kar misli.

"},{"kind":"html","content":"

\"Nikoli se ne bi mislila, da se bom zaljubila v žensko. Najtežje je bilo priznati sebi. Biti iskren do drugih in do sebe je največ, kar lahko narediš za kogarkoli. Ljubezen je ljubezen.\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"142"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22213"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22213"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"113404","attributes":{"wp-id":433990,"date":"2020-06-08T00:12:09+02:00","modified":"2020-06-21T12:00:03+02:00","slug":"nedeljski-gost-214","post-type":"post","title":"Nacionalistom na oblasti ustreza napetost","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/nedeljski-gost-214/","content":"

Doživel je že mnoge primerjave, od Nabokova do Kundere. Čeprav se je Aleksandar Hemon s pisanjem začel ukvarjati že v mladosti, je svetovno slavo dosegel šele s pisanjem v angleščini. Je eden redkih pisateljev, ki mu je to uspelo. Ker ni \"monojezičen\" pravi, da verjetno tudi nikoli ne bo v konkurenci za Nobelovo nagrado. Ameriško družbo opazuje že 28 let, od takrat, ko se v obkoljeno Sarajevo ni mogel več vrniti. Dolgo časa je živel v Chicagu, zdaj poučuje kreativno pisanje na ugledni univerzi Princeton.

","excerpt":"Aleksandar Hemon o nasilju v ZDA, antifašizmu v Sarajevu, poučevanju na Princetonu, pisanju za New Yorker, Nobelovi nagradi in Michaelu Jordanu","featured-media-id":22139,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174701428","abovetitle":"","subtitle":"Aleksandar Hemon o nasilju v ZDA, antifašizmu v Sarajevu, poučevanju na Princetonu, pisanju za New Yorker, Nobelovi nagradi in Michaelu Jordanu","category-text":"False","permalink":"2020/06/nedeljski-gost-214/","show-start":"2020-06-21T10:45:00+02:00","show-end":"2020-06-21T11:30:00+02:00","audio-length":"2265","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/19/AleksandarHemon4804979.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174701428","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"33"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22139"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22139"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"113108","attributes":{"wp-id":433064,"date":"2020-06-01T00:12:44+02:00","modified":"2020-06-15T10:36:59+02:00","slug":"nedeljski-gost-213","post-type":"post","title":"Hvala tistemu, ki me je odpoklical","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/nedeljski-gost-213/","content":"

Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc je predstojnica infekcijske klinike v UKC Ljubljana, kjer se ukvarjajo z boleznimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Novi virus in pandemija je nista presenetila, saj je nekaj podobnega pričakovala, ni pa si predstavljala, kakšen bo ta izbruh.

”Naučili smo se veliko novega in se še vedno učimo.”

Kako je ta virus vplival na vas in na kliniko?

Name je vplival v stilu ”kdor čaka, dočaka”, ker smo pričakovali neki tak izbruh, si pa nismo predstavljali, kakšen bo. Naučili smo se, da so nove bolezni res nove, da se ne vedejo tako kot stare bolezni. Posebnosti te okužbe so take, da je napovedovanje česar koli zelo nehvaležno. Klinika je pa dobesedno razklana na ”covid” in ”necovid”. Neprestano moramo paziti, da ne pride do vnosa okužbe in da se okužba ne bi širila na druge bolnike in na zaposlene. Za zdaj je delovanje klinike zelo oteženo, mogoče celo bolj, kot je bilo med epidemijo. Zdaj je malo teh bolnikov, nikoli pa ne veš, kdo je pozitiven od tistih, ki pride na vrata.

Kakšna je vloga Poveljniške bolnišnične skupine za epidemijo, ki ste jo vodili?

Skupina, ki je imenovana s tem bolj militarističnim izrazom, vodi delovanje različnih delov kliničnega centra med epidemijo, koordinira delo, išče vire, spremlja dogajanja, pravočasno intervenira, ko je treba. To ni enostavno, saj ima UKC, če se ne motim, 52 klinik, oddelkov, služb. Vsak je dal vse od sebe, celoten UKC je delal za nas. Počasi moramo to končati, kar ni enostavno, med epidemijo so bolniki čakali na zdravstvene storitve, nekateri morda tudi predolgo, to verjetno ni bilo prav, še vedno imamo bolnike z boleznijo covid 19. Zdaj smo v čakanju, kaj se bo zgodilo. Lahko se zgodi, žal, drugi val skupaj z gripo, tega se vsi najbolj bojimo.

Je kakšna možnost, da drugega vala ne bo?

Možnosti so vedno. Virus sars je izginil. Mislim, da nihče ne ve točno, zakaj. Ta virus je bil še veliko bolj hudoben. Takrat je umrlo veliko zdravstvenih delavcev, ga je bilo pa mogoče hitreje zatreti.

Pri drugem valu je marsikaj odvisno tudi od nas, od našega ravnanja …

Virusa v splošni populaciji skoraj ni ali pa ga je zelo malo, a zdaj se odpirajo meje, začeli se bodo koncerti, športne dejavnosti, pozabili smo na varnostno razdaljo, le redko še vidiš ljudi, ki nosijo maske … Upamo lahko le na to, da se je nalezljivost virusa malo umirila.

Nekaj zaposlenih v UKC Ljubljana je priskočilo na pomoč ljubljanskim domovom za starejše.

To je bil mali čudež, da so šli pomagat v domove, nekateri tudi prostovoljno. Bili smo zelo veseli in ponosni, da se je to zgodilo. Niso vse zdravstvene ustanove tako prijazno posodile svojih zaposlenih, čeprav ti niso povsod polno delovali. Mislim, da je bila to zelo pozitivna gesta.

Kaj zdaj vemo o novem koronavirusu in o bolezni covid 19?

Danes vemo, da je bolnik najbolj kužen dan ali dva, preden zboli, ko še nima simptomov. So tudi asimptomatski ljudje, ki so okuženi, a ne zbolijo in ne prenesejo okužbe na druge. Še danes nismo povsem prepričani, kateri so mejni posegi, na katerih moramo uporabljati popolno zaščitno opremo in na katerih bi lahko to zaščitno opremo opustili ali uporabljali opremo nižje stopnje. O zapletih bolezni vemo veliko več, a nenehno se pojavljajo nova spoznanja. Tudi tega še ne vemo, ali bodo imeli ljudje, ki so bolezen preboleli, kakšne dolgoročne posledice, ne vemo, ali bodo imeli nepredvidene zaplete. Ne vemo, ali so preboleli dosmrtno imuni na ta virus, začasno imuni ali pa sploh niso imuni. Podatki kažejo, da neke vrste imunost gotovo obstaja. Veliko virusnih okužb je takšnih, da jo imate enkrat in nikoli več. Takšne so na primer ošpice. Če je tudi ta bolezen takšna, bo pokazal čas. Veliko dvomov imamo o tem, katero zdravljenje je uspešno in katero je morda za bolnika celo nevarno, ne vemo še tega, ali je mogoče bolezen preprečiti z dajanjem imunoglobulinov, cepivo še čakamo, upamo, da bo učinkovito in kmalu dostopno. Veliko več vemo, kot smo vedeli, ne vemo pa še vsega …

Kaj pa zdravila in cepivo?

Pravijo, da sila kola lomi, med epidemijo se hitro pojavijo pritiski, da bi se kakšna zdravila vseeno uporabila, čeprav niso učinkovita, o katerih le mislimo, da so učinkovita. Tem pritiskom se je včasih zelo težko upreti, ker imaš bolnike, ki jim ne gre dobro, bi jim rad pomagal, nimaš pa uspešnega zdravila. Ali pa tako zdravilo ni na voljo. Tudi to se je dogajalo, da so nekatere bogate države zase kopičile zdravila, mi, ki smo majhni, smo pa težko prišli do teh zdravil. Zdaj so vsa zdravila dostopna, ta skrb je odpadla, ne vemo pa, kaj bo z novimi zdravili. Posebna zgodba je cepivo. Cepivo mora biti varno. Za vse! Za starejše, za bolne, za mlade. To ni tako enostavno doseči. Cepivo mora biti tudi učinkovito. Na splošno velja, da so cepiva najučinkovitejša predvsem pri mladih, zdravih in takih z dobrim imunskim sistemom, ki morda celo ne zbolijo, če se okužijo. To v glavnem velja za vse bolezni. Če si pa ranljiv, imunsko kompromitiran bolnik, nimaš veliko možnosti, da boš dobro prenesel cepivo. Ta populacija najbolj potrebuje cepivo. Izdelava cepiva ni enostavna stvar.

Opozarjate tudi na etična vprašanja, povezana z epidemijami, na omejevanje človekovih pravic in svoboščin v imenu ukrepov, ki se jih lahko celo zlorablja v kakšne druge namene.

Zelo hitro se lahko zgodi, da se po načelu ”zdaj je epidemija in je vse dovoljeno” človekove pravice omejuje z nesorazmernimi ukrepi. Tega se je pri sprejemanju ukrepov treba zavedati. Menim, da takšnih zlorab v Sloveniji ni bilo. Posamezniki seveda na določene omejitve gledajo s svojega zornega kota. Treba je zaščititi tudi ranljive skupine, ne smemo pozabiti na ljudi, ki so na robu družbe, poskrbeti je treba za brezdomce, za ljudi, ki živijo sami, nimajo dostopa do trgovine, pošte, za tiste, ki imajo težave z razumevanjem dogajanja, za psihiatrične bolnike, pa tudi za otroke in mladostnike.

“Menim, da v Sloveniji ni bilo hujših kršitev temeljnih človekovih pravic.”

Številnim se je zelo poslabšala osnovna bolezen, ker niso sposobni razumeti nekaterih ukrepov. Za te skupine je treba še posebej poskrbeti. Zelo smo se trudili tudi, da smo pomagali zdravstvenim delavcem, ki so imeli tudi svoje stiske in težave. Še nekaj pomembnega je, o čemer sploh nismo govorili. Ali ima zdravstveni delavec pravico odkloniti delo v razmerah, v katerih ljudje umirajo, on pa nima osebne varovalne opreme?

Ali delavec ima to pravico?

Ta dilema še ni rešena. Tisti, ki ga skuša prepričati, naj kljub temu dela, se mu mora na neki način oddolžiti, če smem tako reči. Zdravstveni delavec mora vedeti, da bo zanj in za njegovo družino poskrbljeno, če se mu kaj zgodi.

Klinični center je svoj počitniški dom v Planici odprl za zaposlene in bolnike, ki doma niso imeli primernih razmer za samoizolacijo?

Predstavljajte si nekoga, ki je zbolel, živi v majhnem stanovanju, ima tam tri otroke in še staro mamo, nemogoče se je izolirati v takih razmerah.

Marsikaj se je govorilo in širilo o tem, kaj pomaga pri zdravljenju covida 19. Ste se ob kakšnem nasvetu, ki ste ga slišali ali prebrali, nasmejali?

Človek se težko smeje ob zelo nevarnem priporočilu o spiranju ust z varikino.

Pa menda ni kdo tega res naredil?

Smo imeli tudi zanimivo zgodbo z varikino, ki se je, na srečo, dobro končala.

Neki ponudnik, ki turistom oddaja sobo, se oglašuje, da je imun na covid 19, ker se je dal testirati in ima protitelesa. Računa, da bo s tem povečal promet.

Mene bi predvsem zanimalo, kako čisti in razkužuje prostor, ki ga oddaja, kako bo preprečil širitev okužbe iz okolice. To, da je imun, me sploh ne zanima. Še vedno niso povsem zanesljivi testi, ki določajo protitelesa, saj ne določajo tega, ali so ta protitelesa res zaščitna. Takih testov se ne uporablja v vsakdanji rabi. Če imaš protitelesa, si verjetno do neke mere zaščiten, ni pa nujno.

Kolikokrat ste se testirali?

Trikrat.

Ste vsakič nestrpno čakali na rezultate?

Vsakič. Seveda si živčen. Bojiš se, da si morda že koga okužil, ker se nisi testiral že kak dan prej. Sem že v rizični skupini, zato sem se spraševala, kaj bo z menoj, če sem okužena, če zbolim. Ni mi bilo vseeno, čeprav sem bila dvakrat prepričana, da ni bilo nič, enkrat pa je bil razlog predvsem strah …

Kako gresta skupaj politika in stroka? Ko so vas konec marca prosili za komentar o vašem odpoklicu iz sveta Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ste dejali, da ”zdaj ni čas za to”. Je zdaj že čas za vaš komentar?

Rada bi se zahvalila tistemu, ki me je odpoklical, ker mi je s tem omogočil več časa za pomembnejše stvari. Kdor pozna delo sveta, ve, da ni tako pomembno za strokovne odločitve. Lojalna sem pacientom in kliniki, vseeno mi je, katera opcija je na oblasti, glavno je, da dela v korist ljudi. Če ne bi bilo tako, potem ne bi sodelovala. S tem se nisem obremenjevala in se tudi ne mislim.

Bi se uprli, če bi se politika vtikala v vaše strokovno delo?

Strokovna skupina, v kateri sem sodelovala in ki je svetovala vladi, se je nekajkrat uprla, ko se ni strinjala z nekaterimi ukrepi. Tudi v prejšnji koordinaciji smo določene stvari dobesedno izsilili. Še danes sem vesela, da je bil odpovedan koncert Bocellija, čeprav takrat nad načinom nisem bila navdušena. Vedno je treba najti srednjo pot med tem, kaj bi rad naredil in kaj se da narediti. Stroko se je kar upoštevalo, v glavnem nimam slabih izkušenj. Včasih strokovnjaki nismo bili enotnega mnenja.

Je prav, da odkrivamo afere, da se pogovarjamo tudi o napakah, ki so se dogajale v času pandemije?

Mislim, da je treba zelo natančno analizirati vse, kar smo naredili, ugotoviti, kaj bi lahko naredili ali kaj bi morali narediti drugače, če smo kaj spregledali, če se nismo znašli, nismo vedeli … Iz tega delati afere, povzročati nelagodje, celo vzbujati sovraštvo, to se mi pa ne zdi v redu. Če se bo pojavil drugi val, bodo stvari zaradi tega potekale po scenarijih, ki nam ne bodo všeč. Popustili bomo pod pritiski, ki bodo spodbujeni z različnimi aferami. Da bi se izognili težavam, bomo delali tako, kot bodo želeli drugi, čeprav to ne bo pravilno. Strokovnjaki naj se med seboj iskreno pogovorijo, kaj je bilo prav in kaj narobe.

Se znajo strokovnjaki pri nas iskreno pogovarjati?

Mislim, da se znamo, da smo kar enotnega mnenja. Izstopajo predvsem nekateri posamezniki, morda celo taki, ki že dolgo niso vpleteni v klinično ali strokovno delo, ki gledajo stvari od zunaj. Ti si lahko mislijo, kar si hočejo. Stvari morajo oceniti ljudje, ki vedo, kje so problemi, ti ljudje tudi poznajo rešitve.

Slovenska in ameriška vojaška letala so v zahvalo sodelujočim v boju proti epidemiji preletela Slovenijo. Kaj bi v zahvalo poleg tega še pričakovali na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki poka po šivih, saj domuje v 120 let stari zgradbi in v prizidku, ki je bil zgrajen leta 1967?

Mi smo zelo skromni, mi hočemo le novo kliniko in nič drugega. To je težka naložba. Ta klinika je bila včasih zelo moderna, zdaj je premajhna, nobenemu standardu ne ustreza več, pa še nevarna je, če se zgodi potres. Reči bo treba bobu bob in zgraditi bolnišnico. Želela bi si še ustrezno vrednotenje negovalnega kadra. Smo v javnem sektorju, v katerem je skoraj nemogoče koga nagraditi. V to kislo jabolko bo treba ugrizniti, preden nam vsi pobegnejo v Avstrijo, Italijo in še kam. Ne potrebujemo velikih zahval, javnost nam je stala ob strani, nam dajala pozitivne vibracije, zlepa se nam ne bo zgodilo toliko dobrih stvari, vsem in vsakemu sem za to zelo hvaležna. Potrebujemo podporo in ukrepanje.

Katere so strokovne teme, ki so bile zaradi epidemije zapostavljene, ki bodo prišle na vrsto zdaj?

Muči me problem protimikrobne odpornosti. Med epidemijo se je predpisovalo antibiotike kar po telefonu, pričakujem bumerang, povečala se bo odpornost na antibiotike, težave se bomo morali lotiti z obema rokama. Bolnišnice med epidemijo niso bile polne, zdaj pa se bodo začele bolnišnične okužbe. To je pomembno in ključno področje, ki pa ni cenjeno, vsi se otepajo tega dela, saj veljaš za policaja, ko nadziraš, ali si razkužujejo roke, nosijo rokavice, maske … Čaka nas tudi prenova zakona o nalezljivih boleznih, zelo bi bila vesela, če bi v Sloveniji zavladal pozitiven odnos do cepljenja.

“Cenim, če so ljudje pošteni, da naredijo, kar smo se dogovorili, da povedo, kar mislijo. Včasih se tudi razburim, ker sem bolj kolerične narave.”

O vas so sodelavke in sodelavci povedali veliko lepega, da ste natančni, dosledni, energični, polni entuziazma, da cenite predanost, da vas spoštujejo, ste dobra voditeljica, imate strog nastop, da ste topla in srčna ženska, skrbna babica dveh vnukov, poveste, kar mislite, ste bistri, vztrajni, odločni, se znate tudi razjeziti, včasih pa ste celo nagajivi. Ali vse to drži?

Težko ocenjujem skozi druge oči (smeh). Marsikaj je res. Cenim, če so ljudje pošteni, da naredijo, kar smo se dogovorili, da povedo, kar mislijo. Včasih se tudi razburim, ker sem bolj kolerične narave. Če ima kdo kakšne probleme, so moja vrata vedno odprta. V bistvu sploh nikoli ne delam za zaprtimi vrati.

Povedali so še, da zjutraj zgodaj vstanete in najprej preberete časopis …

To je res moj jutranji ritual, tako se malo pripravim, potem pa na poti v službo poslušam Val 202, da slišim še najnovejše informacije.

Čeprav ste veliko zdoma, vam dom in družina veliko pomenita. Radi tudi potujete …

Drži, drži.

Vaša strast so potovanja v eksotične dežele. Ste imeli za to pomlad kakšne posebne načrte?

Ja, izgubila sem lepo vsoto denarja, saj smo nameravali med počitnicami v tropske kraje, kar smo morali odpovedati. Vedno preverim, kaj se na zdravstvenem področju dogaja v državi, kamor potujem. Zagotovo ne bi šla na pot v deželo, kjer bi bil kak izbruh.

Kako je z oddelkom za bolezen covid 19 v vaši bolnišnici? Ga boste zaprli?

Ministrstvo se je odločilo, da je naša klinika ta trenutek bolnišnica za covid za vso državo. Tega oddelka verjetno še ne bomo kmalu zaprli, morda bo prazen, ker ne bo pacientov. Ob začetku epidemije so se prostori polnili tako hitro, da smo komaj sproti pripravljali sobe. Preselili smo se še na ortopedijo, gledali smo že druge klinike, kam bi se še lahko širili, potem pa se je k sreči epidemija ustavila. Bolniki so bili tudi zelo dolgo v bolnišnici, intenzivni oddelek se je hitro polnil, praznil pa se ni. V začetku aprila se je začelo umirjati, rep je pa še dolg.

Po prvem delu naporne bitke z novim koronavirusom in boleznijo covid 19 ne bo časa za počitek. Tu so klopi in še marsikaj.

Klopi so stranski učinek epidemije, ljudje niso mogli hoditi naokrog, šli so v gozd, razmere za klope so bile idealne, veliko je primerov, tudi zelo hudih, klopnega meningitisa in borelioze.

","excerpt":"Predstojnica infekcijske klinike v UKC Ljubljana dr. Tatjana Lejko Zupanc o boju s koronavirusom, možnostih za drugi val, potovanjih, politiki in stroki","featured-media-id":22038,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174700193","abovetitle":"","subtitle":"Predstojnica infekcijske klinike v UKC Ljubljana dr. Tatjana Lejko Zupanc o boju s koronavirusom, možnostih za drugi val, potovanjih, politiki in stroki","category-text":"False","permalink":"2020/05/nedeljski-gost-213/","show-start":"2020-06-14T10:45:00+02:00","show-end":"2020-06-14T11:30:00+02:00","audio-length":"2308","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/14/Dr.TatjanaLejkoZupancpredstojnicainfekcijskeklinike4795869.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174700193","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

”Naučili smo se veliko novega in se še vedno učimo.”

"},{"kind":"html","content":"

Kako je ta virus vplival na vas in na kliniko?

"},{"kind":"html","content":"

Kakšna je vloga Poveljniške bolnišnične skupine za epidemijo, ki ste jo vodili?

"},{"kind":"html","content":"

Je kakšna možnost, da drugega vala ne bo?

"},{"kind":"html","content":"

Pri drugem valu je marsikaj odvisno tudi od nas, od našega ravnanja …

"},{"kind":"html","content":"

Nekaj zaposlenih v UKC Ljubljana je priskočilo na pomoč ljubljanskim domovom za starejše.

"},{"kind":"html","content":"

Kaj zdaj vemo o novem koronavirusu in o bolezni covid 19?

"},{"kind":"html","content":"

Kaj pa zdravila in cepivo?

"},{"kind":"html","content":"

Opozarjate tudi na etična vprašanja, povezana z epidemijami, na omejevanje človekovih pravic in svoboščin v imenu ukrepov, ki se jih lahko celo zlorablja v kakšne druge namene.

"},{"kind":"html","content":"

“Menim, da v Sloveniji ni bilo hujših kršitev temeljnih človekovih pravic.”

"},{"kind":"html","content":"

Ali delavec ima to pravico?

"},{"kind":"html","content":"

Klinični center je svoj počitniški dom v Planici odprl za zaposlene in bolnike, ki doma niso imeli primernih razmer za samoizolacijo?

"},{"kind":"html","content":"

Predstavljajte si nekoga, ki je zbolel, živi v majhnem stanovanju, ima tam tri otroke in še staro mamo, nemogoče se je izolirati v takih razmerah.

"},{"kind":"html","content":"

Marsikaj se je govorilo in širilo o tem, kaj pomaga pri zdravljenju covida 19. Ste se ob kakšnem nasvetu, ki ste ga slišali ali prebrali, nasmejali?

"},{"kind":"html","content":"

Človek se težko smeje ob zelo nevarnem priporočilu o spiranju ust z varikino.

"},{"kind":"html","content":"

Pa menda ni kdo tega res naredil?

"},{"kind":"html","content":"

Smo imeli tudi zanimivo zgodbo z varikino, ki se je, na srečo, dobro končala.

"},{"kind":"html","content":"

Neki ponudnik, ki turistom oddaja sobo, se oglašuje, da je imun na covid 19, ker se je dal testirati in ima protitelesa. Računa, da bo s tem povečal promet.

"},{"kind":"html","content":"

Kolikokrat ste se testirali?

"},{"kind":"html","content":"

Trikrat.

"},{"kind":"html","content":"

Ste vsakič nestrpno čakali na rezultate?

"},{"kind":"html","content":"

Bi se uprli, če bi se politika vtikala v vaše strokovno delo?

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Je prav, da odkrivamo afere, da se pogovarjamo tudi o napakah, ki so se dogajale v času pandemije?

"},{"kind":"html","content":"

Se znajo strokovnjaki pri nas iskreno pogovarjati?

"},{"kind":"html","content":"

Katere so strokovne teme, ki so bile zaradi epidemije zapostavljene, ki bodo prišle na vrsto zdaj?

"},{"kind":"html","content":"

“Cenim, če so ljudje pošteni, da naredijo, kar smo se dogovorili, da povedo, kar mislijo. Včasih se tudi razburim, ker sem bolj kolerične narave.”

"},{"kind":"html","content":"

Povedali so še, da zjutraj zgodaj vstanete in najprej preberete časopis …

"},{"kind":"html","content":"

To je res moj jutranji ritual, tako se malo pripravim, potem pa na poti v službo poslušam Val 202, da slišim še najnovejše informacije.

"},{"kind":"html","content":"

Čeprav ste veliko zdoma, vam dom in družina veliko pomenita. Radi tudi potujete …

"},{"kind":"html","content":"

Drži, drži.

"},{"kind":"html","content":"

Vaša strast so potovanja v eksotične dežele. Ste imeli za to pomlad kakšne posebne načrte?

"},{"kind":"html","content":"

Kako je z oddelkom za bolezen covid 19 v vaši bolnišnici? Ga boste zaprli?

"},{"kind":"html","content":"

Po prvem delu naporne bitke z novim koronavirusom in boleznijo covid 19 ne bo časa za počitek. Tu so klopi in še marsikaj.

"},{"kind":"html","content":"

Klopi so stranski učinek epidemije, ljudje niso mogli hoditi naokrog, šli so v gozd, razmere za klope so bile idealne, veliko je primerov, tudi zelo hudih, klopnega meningitisa in borelioze.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"142"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22038"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22038"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"22014"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22014"}}}},{"type":"Post","id":"112766","attributes":{"wp-id":432103,"date":"2020-05-25T00:12:40+02:00","modified":"2020-06-08T10:10:48+02:00","slug":"nedeljski-gost-212","post-type":"post","title":"Tudi ko z beduini molčimo, vemo, o čem molčimo","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/nedeljski-gost-212/","content":"

Primarno področje raziskovanja Jana Ciglenečkega je zgodovina filozofije, ukvarja se predvsem z antično, patristično in srednjeveško filozofijo. Svoje znanje je izpopolnjeval na številnih tujih univerzah in ustanovah od Beograda, Pariza, Nikozije, Münchna in Kaira, kar je bilo zanj prelomno. Že med prvim bivanjem v Egiptu se je začel ukvarjati z zgodnjim puščavništvom in meništvom. Od leta 2013 mu je skupaj z ekipo v Vzhodni puščavi uspelo locirati in dokumentirati številne meniške naselbine.

“Če želim kot zgodovinar idej razumeti življenje zgodnjih puščavnikov, je seveda treba razumeti kontekst, v katerem so ti puščavniki živeli. Iti na lokacije, kjer so živeli, videti, s kakšnimi težavami so se spoprijemali in kako je naravno okolje vplivalo na njihovo duhovnost.”

Njegov odnos do puščave se je izoblikoval postopno. Najprej je začel hoditi na obrobje puščav. Ko so ga začeli zanimati puščavniki, pa je želel vedeti, kje dejansko živijo, in poti so ga vodile vse globlje v puščavo.

“V puščavi je meja med življenjem in smrtjo tanka, vedno je treba biti pozoren, previden. Okoliščine so take, da zahtevajo res nenehno pozornost in pripravljenost. Čeprav si sredi samote sam, pa vendar ni prevladujoče občutje samota, ampak se čuti neko bližino. Gre za paradoksalno občutje, ki ga težko razložim racionalno.”

Najbolj ga zanima Vzhodna puščava, kjer je nekoč potekala glavna pot med Sinajem in Kairom in je zibelka meništva; tam je duhovno središče prvih puščavnikov in to je tisto, kar dejansko raziskuje.

“Ko iščemo puščavnike, iščemo na podlagi tega, kje so vodni viri. Brez vode tudi puščavniki niso mogli preživeti. Vedno najprej pogledamo v stara besedila, na sodobne zemljevide, se pozanimamo pri beduinih, kje so vodni viri in potem raziščemo okolico teh vodnih virov. Problem pa je, da se vodni viri spreminjajo. Določeni izviri postanejo slani ali pa izginejo, tako da ne vemo natančno, kakšne razmere so bile v prvem tisočletju našega štetja.”
\n
“Doživetje naliva sredi puščave je koristno za moje zdajšnje razumevanje, kako so tam živeli puščavniki. Dejansko so v puščavah vsake toliko deževni nalivi, ki trajajo kratek čas, ampak zapolnijo kotanje, v katerih se voda še nekaj časa obdrži. In na podlagi te vode so puščavniki lahko izdelali majhne vrtove, si pridelali določena živila, ki so jih predelali in od njih še dolgo živeli.”

Jan Ciglenečki je tudi soustanovitelj Inštituta za študije meništva in kontemplativne znanosti.

","excerpt":"Jan Ciglenečki na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani predava antično in srednjeveško filozofijo, je tudi vodja projekta Ogrožene puščavske naselbine","featured-media-id":21897,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174698333","abovetitle":"","subtitle":"Jan Ciglenečki na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani predava antično in srednjeveško filozofijo, je tudi vodja projekta Ogrožene puščavske naselbine","category-text":"False","permalink":"2020/05/nedeljski-gost-212/","show-start":"2020-06-07T10:45:00+02:00","show-end":"2020-06-07T11:30:00+02:00","audio-length":"2235","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/05/JanCigleneki4785956.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174698333","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Če želim kot zgodovinar idej razumeti življenje zgodnjih puščavnikov, je seveda treba razumeti kontekst, v katerem so ti puščavniki živeli. Iti na lokacije, kjer so živeli, videti, s kakšnimi težavami so se spoprijemali in kako je naravno okolje vplivalo na njihovo duhovnost.”

"},{"kind":"html","content":"

“V puščavi je meja med življenjem in smrtjo tanka, vedno je treba biti pozoren, previden. Okoliščine so take, da zahtevajo res nenehno pozornost in pripravljenost. Čeprav si sredi samote sam, pa vendar ni prevladujoče občutje samota, ampak se čuti neko bližino. Gre za paradoksalno občutje, ki ga težko razložim racionalno.”

"},{"kind":"html","content":"

“Ko iščemo puščavnike, iščemo na podlagi tega, kje so vodni viri. Brez vode tudi puščavniki niso mogli preživeti. Vedno najprej pogledamo v stara besedila, na sodobne zemljevide, se pozanimamo pri beduinih, kje so vodni viri in potem raziščemo okolico teh vodnih virov. Problem pa je, da se vodni viri spreminjajo. Določeni izviri postanejo slani ali pa izginejo, tako da ne vemo natančno, kakšne razmere so bile v prvem tisočletju našega štetja.”
\n
“Doživetje naliva sredi puščave je koristno za moje zdajšnje razumevanje, kako so tam živeli puščavniki. Dejansko so v puščavah vsake toliko deževni nalivi, ki trajajo kratek čas, ampak zapolnijo kotanje, v katerih se voda še nekaj časa obdrži. In na podlagi te vode so puščavniki lahko izdelali majhne vrtove, si pridelali določena živila, ki so jih predelali in od njih še dolgo živeli.”

"},{"kind":"html","content":"

Jan Ciglenečki je tudi soustanovitelj Inštituta za študije meništva in kontemplativne znanosti.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21897"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21897"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"112417","attributes":{"wp-id":431132,"date":"2020-05-18T00:12:43+02:00","modified":"2020-06-03T22:11:20+02:00","slug":"nedeljski-gost-211","post-type":"post","title":"Vzgajam samostalnike","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/nedeljski-gost-211/","content":"

“Moja želja je bila, da bi se našla v medicini, da bi postala rentgenolog. Ampak ko sem hodila v srednjo zdravstveno šolo, mi matematike ni uspelo spraviti na tri. Potem sem se prepisala na srednjo vzgojiteljsko šolo. Vedela sem, da bom pri delu z otroki uspešna, ker so me imeli vsi radi. Nisem se vsiljevala, ampak so me kar sami poiskali.”

Romana Epih je ravnateljica vrtca Medvode, ki ga obiskuje več kot 700 otrok. Vzgoji in vodenju je posvetila vso svojo kariero, od novembra 2018 vodi Združenje ravnateljev vrtcev Slovenije, dejavna je v Šoli za ravnatelje in v mednarodnih projektih.

“Sama vedno pravim, da vzgajam samostalnike. To velja tako za moje tri otroke in njihove otroke, pa tudi za tiste, s katerimi sem delala kot vzgojiteljica. Ja, samostalniki. To pomeni: kako ravnam, kadar uspem, da ne užalim vseh okoli sebe. In kako ravnam ob neuspehu.”

","excerpt":"Romana Epih je predsednica Združenja ravnateljev vrtcev. O tem, zakaj so slovenski vrtci med najboljšimi v Evropi, koliko dejavnosti naj ima predšolski otrok in seveda o aktualnih ukrepih","featured-media-id":21851,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174696953","abovetitle":"","subtitle":"Romana Epih je predsednica Združenja ravnateljev vrtcev. O tem, zakaj so slovenski vrtci med najboljšimi v Evropi, koliko dejavnosti naj ima predšolski otrok in seveda o aktualnih ukrepih","category-text":"False","permalink":"2020/05/nedeljski-gost-211/","show-start":"2020-05-31T10:45:00+02:00","show-end":"2020-05-31T11:30:00+02:00","audio-length":"2164","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/31/RomanaEpihpredsednicaZdruenjaravnateljevvrtcev4777523.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174696953","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

“Moja želja je bila, da bi se našla v medicini, da bi postala rentgenolog. Ampak ko sem hodila v srednjo zdravstveno šolo, mi matematike ni uspelo spraviti na tri. Potem sem se prepisala na srednjo vzgojiteljsko šolo. Vedela sem, da bom pri delu z otroki uspešna, ker so me imeli vsi radi. Nisem se vsiljevala, ampak so me kar sami poiskali.”

"},{"kind":"html","content":"

“Sama vedno pravim, da vzgajam samostalnike. To velja tako za moje tri otroke in njihove otroke, pa tudi za tiste, s katerimi sem delala kot vzgojiteljica. Ja, samostalniki. To pomeni: kako ravnam, kadar uspem, da ne užalim vseh okoli sebe. In kako ravnam ob neuspehu.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"12"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21851"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21851"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"112060","attributes":{"wp-id":430192,"date":"2020-05-11T00:12:49+02:00","modified":"2020-05-27T18:11:20+02:00","slug":"nedeljski-gost-210","post-type":"post","title":"Različni prostori umetniška dela doživljajo na drugačen način","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/nedeljski-gost-210/","content":"

Uršula Cetinski je v slovensko kulturno krajino vstopila v osemdesetih letih, povezujemo pa jo z institucijami kot so Radio Študent, Koreodrama, Slovensko mladinsko gledališče in Cankarjev dom. Slednjega uspešno vodi že šesto leto. Bila je ena prvih, ki je inspiracijo našla v Almi Karlin, tudi skozi vsa leta vodenja Cankarjevega doma se vrača k njej. Njeno pobudo Pokrajinskemu muzeju Celje, da bi razstavo v večji obliki izvedli tudi v galeriji Cankarjevega doma, so pred dvema letoma tudi realizirali, odmev pa je segel celo preko meja, vse do etnografskega muzeja na Dunaju, kjer bi razstava morala biti letos, a je zaradi razmer zaenkrat do nadaljnjega prestavljena.

“Vedno so bili umetniki, ki so bili za Cankarjev dom in nam podobne hiše nedosegljivi, a je izbor teh, ki so lahko prišli v Ljubljano, vseeno lep. Lep dosežek je tudi to, ko nek umetnik še ni zelo znan, pa ga programski vodja prepozna in ga povabi k nam. Takrat je umetnik zelo dosegljiv, ko pa čez leta postane ‘zvezda’ v svetu umetnosti, ne pozabi, da smo ga na začetku njegove poti, ko je bilo to najbolj pomembno, podprli.” – Uršula Cetinski

“Če želiš predstavo umestiti na pravi oder, je zelo dobro, da jo pred tem vidiš v živo, se z umetnikom tudi spoznaš, spregovoriš nekaj besed, da vidi, kakšna je intenca pri ustvarjanju njegovega umetniškega dela, saj si prenosnik med njegovo idejo in publiko, ki si bo predstavo kasneje ogledala,” o pomenu vloge programskega vodje razmišlja Uršula Cetinski, saj različni prostori umetniška dela doživljajo na drugačen način.

Obiskovalce, predvsem občasne, ki se odzivajo zgolj na odmevne stvari, je vsako leto težje nagovarjati, saj se vsako leto kulturna ponudba zelo širi, ljudje pa imajo vedno manj prostega časa, zato je nujno ustvarjati načine in zgodbe, ki ljudi privlačijo. Meni, da bodo v prihodnosti prevladovale vsebine, ali bo ta dovolj tehtna, da se bodo ljudje odločali, da jo potrebujejo v svojem življenju: “Varnostni ukrepi so v kulturnih institucijah na tako visokem nivoju, da so obiski prireditev bolj varni od kakšnega rojstnega dneva.”

“Politična korektnost je na področju umetnosti ustvarila veliko samocenzure in tudi cenzure. V imenu politične korektnosti je prišlo do tega, da se je prostor umetniškega ustvarjanja zožil.”

Umetnost se je v zadnjih letih zopet vrnila k bolj tradicionalnim in uveljavljenim oblikam, tisti, ki se ukvarjajo z drugačnimi načini umetnosti, so zato bolj prikrajšani, kot so bili v osemdesetih. A Uršula Cetinski meni, da lahko trenutni čas, ko zaradi epidemije kulturnih prireditev ni, lahko ponudniki kulturnih vsebin izkoristijo za to, da lahko v bodoče življenje institucij vzpostavijo modele, ki bodo institucijo oblikovali in povedli v naslednje desetletje. Zaključuje, da vsaka stvar, ki ima več negativnih vidikov kot pozitivnih, kar epidemija po njenem mnenju je, pušča prostor, ki se ga da izkoristiti za nekaj dobrega, nekaj, kar obeta luč in upanje.

Glasbeni izbor Uršule Cetinski:

","excerpt":"Uršula Cetinski je direktorica Cankarjevega doma, ki ga s sodelavci uspešno vodi že šesto leto in ustvarja razmere za nastanek različnih umetniških vsebin","featured-media-id":21722,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174695207","abovetitle":"","subtitle":"Uršula Cetinski je direktorica Cankarjevega doma, ki ga s sodelavci uspešno vodi že šesto leto in ustvarja razmere za nastanek različnih umetniških vsebin","category-text":"False","permalink":"2020/05/nedeljski-gost-210/","show-start":"2020-05-24T10:45:00+02:00","show-end":"2020-05-24T11:30:00+02:00","audio-length":"2412","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/24/UrulaCetinski4769608.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174695207","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Vedno so bili umetniki, ki so bili za Cankarjev dom in nam podobne hiše nedosegljivi, a je izbor teh, ki so lahko prišli v Ljubljano, vseeno lep. Lep dosežek je tudi to, ko nek umetnik še ni zelo znan, pa ga programski vodja prepozna in ga povabi k nam. Takrat je umetnik zelo dosegljiv, ko pa čez leta postane ‘zvezda’ v svetu umetnosti, ne pozabi, da smo ga na začetku njegove poti, ko je bilo to najbolj pomembno, podprli.” – Uršula Cetinski

"},{"kind":"html","content":"

“Politična korektnost je na področju umetnosti ustvarila veliko samocenzure in tudi cenzure. V imenu politične korektnosti je prišlo do tega, da se je prostor umetniškega ustvarjanja zožil.”

"},{"kind":"html","content":"

Glasbeni izbor Uršule Cetinski:

"},{"kind":"iframe","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"27"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21722"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21722"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111711","attributes":{"wp-id":429249,"date":"2020-05-04T00:12:38+02:00","modified":"2020-05-20T17:11:28+02:00","slug":"nedeljski-gost-209","post-type":"post","title":"V Sloveniji imamo pekarno, v kateri pečejo kruh, ki se mu reče zarečeni","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/nedeljski-gost-209/","content":"

Jani Bele je velik del življenja posvetil vzgoji v planinstvu in alpinizmu. S tem je dobil tudi priložnost, da je pred 30 leti prvič odšel v Nepal kot alpinistični inštruktor v slovensko alpinistično šolo za nepalske gorske vodnike. Za odprave, kot pravi, ni bil nikoli dovolj dober, poleg tega pa je, čeprav je gornik in gorski reševalec, zelo občutljiv na višino. Kot avtor priročnika o nevarnostih v gorah Nevarno proti vrhovom je zbral zgodbe ljudi, ki so sami doživeli in preživeli kakšno nevarnost v gorah, tem pa dodal tudi svoje. Nesreča se lahko zgodi kljub izkušenosti, pravi, kot tudi to, da se zarečenega kruha res poje največ. In tako se je letos že desetič podal na prečenje Finske na tekaških smučeh, od finsko-ruske do finsko-švedske meje, pa čeprav je prvič dejal, da na Rajalta rajalle – hiihto ne gre nikoli več.

$\"\"$

","excerpt":"Jani Bele je gornik, alpinist, dolgoletni gorski reševalec, pa tudi avtor knjige, v kateri je zbral zgodbe ljudi, ki so sami doživeli in preživeli kakšno nevarnost v gorah","featured-media-id":21613,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174693548","abovetitle":"","subtitle":"Jani Bele je gornik, alpinist, dolgoletni gorski reševalec, pa tudi avtor knjige, v kateri je zbral zgodbe ljudi, ki so sami doživeli in preživeli kakšno nevarnost v gorah","category-text":"False","permalink":"2020/05/nedeljski-gost-209/","show-start":"2020-05-17T10:45:00+02:00","show-end":"2020-05-17T11:30:00+02:00","audio-length":"2563","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/17/JaniBele4759235.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693548","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"160"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21613"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21613"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111343","attributes":{"wp-id":428374,"date":"2020-04-27T00:13:00+02:00","modified":"2020-05-10T11:48:41+02:00","slug":"nedeljski-gost-208","post-type":"post","title":"Iz sistema hierarhičnega urejanja odnosov izhajajo vse tegobe tega sveta","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/nedeljski-gost-208/","content":"

Prof. Rajko Muršič je kulturni antropolog in etnolog, predava na ljubljanski Filozofski fakulteti, vključuje se v mnoge mednarodne raziskovalne projekte in sodeluje pri številnih mednarodnih strokovnih društvih. Pri raziskovanju vsakdanjega življenja in kulturnih fenomenov ga vodi predvsem iskrena radovednost.

“Družbe razvijajo specifične modele, kako se soočajo z resničnostjo. Model slovenskega soočanja z resničnostjo je zelo trezen, panike je bilo sorazmerno malo. Ljudje so ravnali odgovorno, še preden so bili k temu pozvani.”

Že vse življenje je na različne načine povezan z glasbo, pravi, da brez nje sploh ne more normalno delovati. Tudi sam je glasbenik in preučuje prostore alternativne kulture. “V samoniklih kulturnih prostorih lahko človek izživi svojo svobodo, srečujejo se ljudje, ki so vsaj nekoliko drugačni od drugih. Iz teh okolij izhaja največ ustvarjalnih ljudi v naši državi.“

“Ne maram hierarhij. Nobenih. Mislim, da so hierarhije naš največji problem in iz sistema hierarhičnega urejanja odnosov pravzaprav izhajajo vse tegobe tega sveta oz. vse krivice, ki jih doživljamo.”

Sprememba ravnanja z okoljem pa se mu v tem trenutku zdi nujna in neobhodna. “Rešiti moramo tri stvari: prva, ključna, je okolje, druga je mirovništvo, saj ne vemo, če bomo prenesli toliko oboroževanja, tretja pa je delavska. Moramo ugotoviti, kakšno razmerje med najbogatejšimi in najrevnejšimi ljudmi je dopustno. Vse tri skupaj dajo celoto.”

“Slovenija je bila še konec lanskega leta uvrščena na sam vrh med uspešnimi demokracijami. Če stvari ostanejo takšne, kot so zdaj, bomo ob koncu letošnjega leta padli na dno.”

","excerpt":"Dr. Rajko Muršič je kulturni antropolog in etnolog, ki ne mara hierarhij, ne more normalno delovati brez glasbe in neizprosno kritizira potrošniški kapitalizem","featured-media-id":21528,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174691868","abovetitle":"","subtitle":"Dr. Rajko Muršič je kulturni antropolog in etnolog, ki ne mara hierarhij, ne more normalno delovati brez glasbe in neizprosno kritizira potrošniški kapitalizem","category-text":"False","permalink":"2020/04/nedeljski-gost-208/","show-start":"2020-05-10T10:45:00+02:00","show-end":"2020-05-10T11:30:00+02:00","audio-length":"2102","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/10/Dr.RajkoMuri4750218.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174691868","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Družbe razvijajo specifične modele, kako se soočajo z resničnostjo. Model slovenskega soočanja z resničnostjo je zelo trezen, panike je bilo sorazmerno malo. Ljudje so ravnali odgovorno, še preden so bili k temu pozvani.”

"},{"kind":"html","content":"

“Ne maram hierarhij. Nobenih. Mislim, da so hierarhije naš največji problem in iz sistema hierarhičnega urejanja odnosov pravzaprav izhajajo vse tegobe tega sveta oz. vse krivice, ki jih doživljamo.”

"},{"kind":"html","content":"

“Slovenija je bila še konec lanskega leta uvrščena na sam vrh med uspešnimi demokracijami. Če stvari ostanejo takšne, kot so zdaj, bomo ob koncu letošnjega leta padli na dno.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"41"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21528"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21528"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"110960","attributes":{"wp-id":427222,"date":"2020-04-20T00:12:53+02:00","modified":"2020-05-04T21:45:16+02:00","slug":"nedeljski-gost-207","post-type":"post","title":"Svetovnim voditeljem primanjkuje empatije, ki jo je imel Sérgio","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/nedeljski-gost-207/","content":"

Wagner Moura je brazilski igralec in režiser, ki je po svetu zaslovel predvsem v vlogi mladega policista v Elitnem vodu (Tropa de Elite), pozneje pa še kot Pablo Escobar v seriji Narcos. Februarja lani je na Berlinalu predstavil še svoj režiserski prvenec Marighella, ki govori o oboroženem boju proti brazilski diktaturi.

Na Netflixu je pred dnevi izšel film Sergio o izjemno prodornem brazilskem diplomatu pri Združenih narodih, ki ga igra Moura. Sérgio Vieria de Mello je bil visoki komisar za človekove pravice. Deloval je tudi v misijah ZN na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Najbolj ga je zaznamovalo reševanje konflikta na Vzhodnem Timorju, ki si je po vojni z Indonezijo izboril neodvisnost. Na misiji v Iraku je postal žrtev prvega terorističnega napada na Združene narode.

\"\" — Wagner Moura v filmu Sergio
*foto:* Netflix

Nesojeni generalni sekretar Združenih narodov

Kot razlaga Moura, nedeljski gost na Valu 202, je bi Sérgio Vieira de Mello eden najpomembnejših ljudi v zgodovini Združenih narodov. Številni so ga videli v vlogi naslednika Kofija Annana. Imel je izjemno lastnost empatije, ki je svetovnim voditeljem manjka, sploh med krizo.

“Zanj pravijo, da je bil mešanica Jamesa Bonda in Roberta Kennedyja, zelo eleganten in šarmanten moški. Vsi po svetu so ga poznali kot spretnega pogajalca, ki je reševal vse težave Združenih narodov. Hkrati pa je bilo njegovo zasebno življenje precej zapleteno. Upam si reči, da je bil čustveno precej krhek, kar je v nasprotju z njegovim sicer briljantnim umom.”

Na Netflixu sta istočasno izšla dva filma o Sérgiu, oba z istim naslovom. Prvi je dokumentarni film, v drugem pa nastopa Wagner Moura. Režiser obeh je Greg Baker.

Režiser filma, ki ga Brazilci še niso videli

Moura je po knjigi brazilskega novinarja Mária Magalhãesa režiral film o Carlosu Marighelli, vodji oboroženega boja proti brazilski vojaški diktaturi. Film je bil premierno predvajan februarja lani na festivalu v Berlinu, Brazilci pa ga še vedno niso videli. Moura to pripisuje novi obliki cenzure:

“Vlada ne želi, da bi zgodbo, ki jo pripovedujem, videli Brazilci. Vedno je našla pot, da je preprečila brazilsko premiero. Ne gre za cenzuro, kot so jo poznali nekoč, v obdobju diktature. Danes imamo cenzuro v obliki birokracije, ki skrbi za razvoj filma. Brazilski film in na splošno kultura sta še vedno zelo odvisna od vladnih iniciativ.”

Moura obžaluje, da ima Brazilija v obdobju krize s koronavirusom za predsednika človeka, kot je Jair Bolsonaro: “Je jasen prikaz pomanjkanja žlahtnih vrednot. Zanika znanost, zanika kulturo in je izjemno neveden, prazen človek.”

\"\" — Wagner Moura v vlogi Pabla Escobarja
*foto:* Netflix

Neuspeh ameriške vojne proti drogam

Moura se je v pogovoru za Val 202 dotaknil tudi vloge v seriji Narcos in odgovoril na vprašanje, koga Brazilci poznajo bolje, Pabla Escobarja ali Sérgia Vieiro?

“Morali bi bolje poznati Sérgia. To je Brazilec, ki je svoje življenje posvetil žlahtnim vrednotam. Je Brazilec, na katerega bi morali biti ponosni, še posebej v času, ko imamo v Braziliji popolno pomanjkanje dobrih zgledov pri voditeljih. Vendar sta tudi zgodba Pabla Escobarja in zgodovina trgovine z mamili v Kolumbiji za Brazilce pomembni. Moramo vedeti, kako se je začela, kakšne so posledice preprodaje mamil za vse, ki živimo v Latinski Ameriki, v državah, ki pridelujejo in izvažajo drogo. Predvsem moramo razumeti, zakaj je politika vojne proti drogam tako neuspešna. To je politika Združenih držav, ki pomeni ukrepe, kot so družbeni nadzor, atentati, genocid nad ljudmi na obrobju. Pomembno je, da razumemo tudi zgodovino trgovine z drogami. A če primerjam samo osebnosti, sploh v času pomanjkanja žlahtnih vrednot, je za nas Brazilce pomembnejše, da vemo, kdo je bil Sergio Vieira.”

Celoten intervju v portugalščini je na voljo tukaj.

Transkript intervjuja

Dobro jutro, Wagner Moura, ta hip ste v Los Angelesu. Ko se je začela kriza koronavirusa, niste razmišljali, da bi se vrnili v Brazilijo?

V resnici sem razmišljal o tem. Bil sem v Mehiki. Tam snemamo serijo, ki jo režiram, in razmere so hitro postale zelo nenavadne. Jaz sem prekinil snemanje. Ocenil sem, da se v takšnih razmerah ne da delati, da bodo šle stvari zelo hitro na slabše. Nato sem se vrnil se v Kalifornijo, v Los Angeles, kjer je moja družina. Hkrati me je bilo zelo strah, da bi Trump izkoristil pandemijo in zaprl mejo z Mehiko. Kolikor hitro se je dalo, sem se vrnil domov. Razmišljal sem tudi o tem, da bi se z družino vrnil v Brazilijo. Sem iz Salvadorja v Bahii. A to bi pomenilo, da bi z otroki na letalih potovali v času, ko so bile razmere že negotove.

Ta hip je tudi težko reči, kje je bolj varno, v Braziliji ali Združenih državah Amerike. Novice od nikoder niso ravno vzpodbudne?

Ne vem. A Brazilija z vsemi težavami, ki jih ima, ima vendarle sistem javnega zdravstva, ki je bistveno boljši od ameriškega. Sistem javnega zdravstva v Braziliji ima svoje težave, a deluje. Zdravstvena oskrba je na voljo ljudem, ne da bi morali zanjo posebej plačevati. Tukaj, v Združenih državah Amerike, to ne drži. Revni, ki zbolijo, nimajo veliko možnosti. V tem trenutku so, kot veste, Združene države postale država z največ okuženimi. Vsi so doma. Ko govorim s prijatelji, ki živijo po vseh koncih sveta – zanima me tudi, kako je pri vas – s komerkoli govorim, povsod so razmere bolj ali manj enake. Vsi so doma in zaprti.

Čeprav smo zelo blizu Italije, tu razmere niso tako hude, seveda pa smo tudi pri nas razglasili epidemijo in javno življenje je zastalo. In s tem se zdaj ukvarjamo tudi novinarji. Zanimivo se mi zdi, Wagner Moura, da ste tudi vi za študij izbrali novinarstvo. Se spomnite, zakaj?

Že zelo mlad, pri 15-ih, sem delal kot igralec. Ko sem se moral odločiti za študij, sem razmišljal o tem, da bi izbral gledališče. To sem že počel. Hkrati pa sem pomislil tudi, da bi bilo morda dobro izbrati neko povsem drugo življenjsko pot. Bil sem mlad in nisem vedel, kaj si sploh želim. Ideja novinarstva pa mi je bila od nekdaj všeč. Imel sem nekoliko romantično predstavo o novinarstvu kot poklicu, ki skrbi za vključenost vseh družbenih skupin, ki brani človekove pravice. Pa preiskovalno novinarstvo, ki odkriva nepravilnosti. A v prvih letih svojega novinarskega dela sem bil hitro razočaran nad svojo romantično idejo novinarstva. Razumel sem, da me v resnici veseli igranje, delo v gledališču.

Saj, in morda je delo novinarja in režiserja v resnici zelo podobno. Da bi razumeli lik, ki ga igrate, lahko je to Pablo Escobar ali Sergio Vieira de Mello, o njem govori vaš zadnji film, za oba ste morali raziskati ozadje njune osebnosti. Morda ta del nekoliko spominja na novinarstvo?

Da, zanimivo, na to nisem pomisli. Tako novinar kot igralec imata veliko dela s preiskovanjem resničnih oseb. Moj proces ima več faz. V drugi se osredotočim predvsem na človeško naravo lika. Začetek raziskovanja pa je povezan s študiranjem političnih in zgodovinskih okoliščin, ki so omogočile obstoj nekega konkretnega lika, in kako se je ta spreminjal skozi čas. Sergio Vieira je bil človek, ki je bil mimogrede precej povezan tudi s Hrvaško, in to kmalu po vaši osamosvojitvi, leta 92, 93. Vodil je misijo Združenih narodov. Vpleten je bil v številne podobne zgodbe in zame kot novinarja je bilo zanimivo raziskovati vse te kulturne vidike krajev, kjer je deloval. Enako velja tudi za Pabla Escobarja.

A ko ste študirali lik Sergia Vieire de Mella, vam ni bilo treba v Bosno?

Ne, to sem raziskoval kar od tu.

Kaj pa Vzhodni Timor? Del filma o Sergiu ste snemali tam?

Del filma se dogaja na Vzhodnem Timorju, posneli pa smo ga na Tajskem.

Ustaviva se še malo pri liku Sergia, ki ga igrate v zadnjem filmu. Kdo je bil Sergio Vieira de Mello?

Sergio Vieira de Mello je bil ena najpomembnejših oseb v zgodovini Združenih narodov. Mnogi pravijo, da se zgodovina OZN deli na obdobje pred in po Sergiu. Najprej zaradi njegovih osebnih lastnosti, bil je edinstven, povezovalen, izjemno izobražen človek. Študiral je filozofijo, doktoriral je na Sorboni in tam prejel najvišji možni naziv. Že po diplomi pri 21 letih se je preselil v Ženevo in zaposlil pri Agenciji Združenih narodov za begunce. Vseh svojih 34 let v Združenih narodih je bil praktično na terenu z begunci. Takšnega profila ljudi z izobrazbo in praktičnim delom v Združenih narodih ni bilo veliko. Zaupali so mu številni sekretarji Združenih narodov, najbolj pa Kofi Annan, s katerim je delal ob koncu svoje kariere. Pošiljali so ga na številne misije po vsem svetu in skoraj vedno je bil izjemno uspešen, na primer v Kambodži ali na Vzhodnem Timorju. Misija na Vzhodnem Timorju je Sergia de Mella in Združene narode še posebej zaznamovala. Po ameriški invaziji so ga nato poslali v Irak, da bi pomagal ponovno vzpostaviti državo. A postal je žrtev prvega terorističnega napada, katerega cilj so bili Združeni narodi. V napadu je umrl. Če bi moral na kratko povzeti, kdo in kaj je bil Sergio? Imel je izjemno lastnost, ki je svetovnim voditeljem pogosto primanjkuje. To je empatija. Ljudje so bili zanj – ljudje, ne številke. Ko je umrl, je bil visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice in prav človekove pravice so bile zanj izjemnega pomena.

Nočem, da bi bil najin pogovor kvarnik, spoiler za film, lahko pa namignem, da gre tudi za ljubezensko zgodbo. Sergio pred smrtjo odkrije ljubezen svojega življenja.

Zagotovo. Zanj pravijo, da je bil mešanica Jamesa Bonda in Bobbyja Kennedyja, zelo eleganten in šarmanten moški. Vsi po svetu so ga poznali kot spretnega pogajalca, ki je reševal vse težave Združenih narodov. Hkrati pa je bilo njegovo zasebno življenje precej zapleteno. Upam si reči, da je bil čustveno precej krhek, kar je v nasprotju z njegovim sicer briljantnim umom. Že zelo mlad se je poročil in imel dva sinova, a nikoli mu ni uspelo, da bi bil dober oče ali mož. Imel je veliko ljubimk, pogosto so bile to njegove sodelavke pri Združenih narodih. Proti koncu svojega življenja je na Vzhodnem Timorju spoznal ekonomistko iz Argentine. To je bila Carolina Larierra. Z njo je končno našel čustveno stabilnost, ki je po svoji zgodnji poroki nikoli ni imel. In ena izmed tragedij te zgodbe je, da je končno našel to ljubezen, kmalu zatem pa je postal žrtev atentata.

Mislim, da film kar dobro pokaže ta njegov notranji konflikt. Na eni strani vse dobro, kar je storil za Združene narode, in na drugi strani odsotnost družine. Zdaj imamo dva močna lika. En je Sergio Vieira de Mello, drugi pa Pablo Escobar, ki ste igrali v seriji Narcos. Koga menite, Brazilci bolje poznajo, ali bi morali bolje poznati?

Zanimivo. Morali bi bolje poznati Sergia. To je Brazilec, ki je svoje življenje posvetil žlahtnim vrednotam. Je Brazilec, na katerega bi morali biti ponosni, še posebej v času, ko imamo v Braziliji popolno pomanjkanje dobrih zgledov pri voditeljih. Vendar je tudi zgodba Pabla Escobarja in zgodovina trgovine z mamili v Kolumbiji za Brazilce pomembna. Moramo vedeti, kako se je začela, kakšne so posledice preprodaje mamil za vse, ki živimo v Latinski Ameriki, v državah, ki pridelujejo in izvažajo drogo. Predvsem moramo razumeti, zakaj je politika vojne proti drogam tako neuspešna. To je politika, ki jo imajo Združene države Amerike in pomeni ukrepe, kot so družbeni nadzor, atentati, genocid nad ljudmi na obrobju. Pomembno je, da razumemo tudi zgodovino trgovine z drogami. A če primerjam samo osebnosti, sploh v času pomanjkanja žlahtnih vrednot, je za nas Brazilce pomembnejše, da vemo, kdo je bil Sergio Vieira.

Omenili ste pomanjkanje vrednot pri voditeljih. Govorite o predsedniku Brazilije Bolsonaru?

Da, Bolsonaro. Je jasen prikaz pomanjkanja žlahtnih vrednot. Je prazen človek, brez človečnosti. Zanika znanost, zanika kulturo, dvomim, da je v življenju prebral dve knjigi. Je izjemno neveden, pa ne mislim v akademskem smislu. Nekateri najbolj briljantni ljudje, ki sem jih v življenju spoznal, niso hodili v šolo. A Bolsonaro je prazen človek. Obžalovanja vredno je, da imamo v Braziliji predsednika, voditelja – oziroma, on ni nikakršen voditelj – da imamo predsednika, ki v času pandemije, na primer, prosi revne, naj se vrnejo na delo, da gospodarstvo ne bi obstalo. Nikoli si nisem mislil, da bomo po 21 letih vojaške diktature še kdaj imeli takšnega predsednika.

Govorite o vojaški diktaturi v Braziliji. Režirali ste film Marighella, ki govori o tem. Premiera je bila februarja lani, v Braziliji pa je še kar ni bilo. Kaj je šlo narobe?

Film je bil premierno predvajan februarja lani na festivalu v Berlinu. Nato smo ga predstavili na festivalih po svetu in povsod je bil zelo dobro sprejet. A to je film, ki je narejen za Brazilce. Govori o Marighelli, vodji oboroženega boja proti vojaški diktaturi. To je ta ista diktatura, za katero predsednik Bolsonaro pravi, da je bila dobra za državo. Da je rešila Brazilijo pred komunizmom. Da so ljudje, ki so mučili zapornike, opravljali dobro delo. Vlada ne želi, da bi zgodbo, ki jo pripovedujem, Brazilci videli. Vedno so našli pot, da so preprečili brazilsko premiero. Ne gre za cenzuro, kot so jo poznali nekoč, v času diktature. Danes imamo cenzuro v obliki birokracije, ki skrbi za razvoj filma. Brazilski film in nasplošno kultura sta še vedno zelo odvisna od vladnih iniciativ. Tako lahko onemogočijo tudi premiero filma, vendar bomo kljub temu uspeli.

Nazadnje ste premiero premaknili zaradi koronavirusa?

Da, zdaj smo premiero morali ponovno preložiti. Vrnili smo denar, do katerega smo bili upravičeni. Sprijaznili smo se z izgubo in ostali brez pomoči države. Ta zadnji zamik pa smo morali sprejeti zaradi pandemije.

V Sloveniji vas še ne poznamo kot režiserja, Marighelle še nismo videli, pri nas je najbolj znan vaš lik Pabla Escobarja. Pa serija Narcos sploh ni edina, ki govori o njem. Kolumbijci so na primer posneli El patron del mal. Kako ste se pripravljali nanj?

Veliko sem študiral, to je vedno prva stvar, ki jo naredim. Prej sva govorila o novinarstvu. Skušal sem razumeti zgodovinski kontekst, v katerem je lik. Poučil sem se o moderni zgodovini Kolumbije, o izvoru trgovine z mamili, prebral sem veliko knjig o Pablu Escobarju in obstajajo –kot ste omenili, dokumentarci, serije. To je bilo precej enostavno najti.

Meni se zdita portugalski in španski jezik precej podobna, a omenili ste že, da se je bilo težko naučiti novega jezika.

Sta podobna jezika. Vendar sta različna.

Morda je bilo to vendarle lažje, kot pa se zrediti za 40 kilogramov. Je bilo vredno ogroziti svoje lastno zdravje za to, da ste lahko odigrali lik Pabla Escobarja?

Ja, bilo je vredno. Pablo je imel telo, kot ga je pač imel. Težko bi naredil kako drugače. Bil je lik iz resničnega življenja, zato sem moral spremeniti svoj videz. Je bilo pa to precej slabo za moje zdravje in tega ne nameravam ponoviti.

Dosti težje pa je bilo najbrž nato 40 kilogramov izgubiti?

Hujšati je vedno težje.

Sergio Vieira de Mello v filmu razlaga o Arpoadorju, to je rt v Riu de Janeiru, kamor je zelo rad hodil. Ko ste v Braziliji, kje je vaš Arpoador?

Salvador v Bahii. Sem iz Bahije in to je mesto, ki mi je najljubše, kjer živi večina mojih prijateljev, družina. Obožujem Salvador.

Tako kot Gilberto Gil, Caetano Veloso, vsi prihajate iz Bahie.

Natanko tako.

No, zdaj ste v Kaliforniji. Rekli ste, da ste prekinili snemanje. Težko si predstavljam, da delate od doma. Saj ne morete. Kaj počnete?

Zdaj predvsem govorim o filmu Sergio. Želel bi, da si ga ogleda čim več ljudi, tudi pri vas. Seveda nismo načrtovali, da bi izšel v času pandemije. A pri filmu je zanimivo to: je nekakšen presek med režiserjem in občinstvom; presek tega, kar je želel povedati režiser, in tega, kako ga občinstvo vidi v nekem določenem trenutku in okoliščinah. Občinstvo, ki je ta hip doma, sredi pandemije, ima priložnost videti film o svetovnem voditelju. Za Sergia so bili mnogi prepričani, da bo naslednji generalni sekretar Združenih narodov, po Kofiju Ananu. Danes bi prinesel velikansko razliko. Poglejte Trumpa, ki za krizo krivi Kitajsko in zadržuje opremo. Za svetovnega voditelja so to res puhle vrednote. Da ne omenjam Bolsonara. V času te krize še nisem opazil svetovnega voditelja, za katerega bi lahko rekel, da je vzor velikodušnosti, altruizma. Oziroma zdelo se mi je lepo, ko so kubanski zdravniki prihiteli na pomoč v druge države. Gre za občutek bratstva, empatije. Če bi bil Sergio Viera še vedno živ, bi se takšne vrednote videle. Zdi se mi dobro, da lahko ljudem v teh časih pokažemo njegovo zgodbo. In kolikor se da, se trudim, da bi film dosegel čim večje število ljudi.

Morda ima predsednica novozelandske vlade nekaj tega, o čemer govorite. Sočutje, na primer.

Točno tako. Bral sem o novozelandksi premierki, pa o občini Amsterdam in protokolu za čas po COVIDU-19. Gre za protokol javnih politik, ki zahtevajo družbeno vključenost, spoštovanje okolja in delavskih zakonov. Za vsak izdelek, ki pride v mesto, preverijo, ali proizvodnja upošteva delavsko zakonodajo. Veliko stvari namiguje na to, da svet po krizi zagotovo ne bo enak. Videli bomo nekaj, kar bo podobno postkapitalizmu. Po mojem gre v tem primeru za očitno krizo kapitalizma. Ni nujno, da bomo priča svetu, ki bi bil bolj bratski, človeški, a zagotovo bo drugačen. Ko vidim novozelandsko premierko, ki ste jo omenili, pa kubanske zdravnike, mestno politiko Amsterdama, so to sicer majhne stvari, a vzbujajo upanje. Na makropolitični ravni pa se veliki voditelji odzivajo revno. In zato se mi zdi, da je lepo, če si lahko v tem posebnem trenutku ogledate film o Sergiu.

Ne vem, ali imate čas spremljati številke, a te so za Netflix kar ugodne. V prvi četrtini leta so boljše od pričakovanih.

Da, ker so ljudje doma. Predvidevam, da to zelo vpliva na številke, saj ljudje predvsem gledajo filme in berejo. In to nam da misliti, kako pomembno je kulturno ustvarjanje. To je še kako aktualna debata v Braziliji. Predsednik je razglasil vojno proti kulturi, umetnikom, a tudi on mora biti zdaj doma in najbrž gleda kakšen film, morda dokumentarec.

Morda veste, koliko vaših filmov je na Netflixu?

Ne vem, zares ne vem. Morda Elitni vod, zagotovo pa Sergio in Narcos.

Wagner Moura, najlepša hvala, da ste si vzeli čas.

Hvala vam, pazite nase.

","excerpt":"Wagner Moura je zaradi koronavirusa prekinil snemanja in se posvetil promociji filma o diplomatu Združenih narodov","featured-media-id":21452,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174690171","abovetitle":"","subtitle":"Wagner Moura je zaradi koronavirusa prekinil snemanja in se posvetil promociji filma o diplomatu Združenih narodov","category-text":"False","permalink":"2020/04/nedeljski-gost-207/","show-start":"2020-05-03T10:45:00+02:00","show-end":"2020-05-03T11:30:00+02:00","audio-length":"1548","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/03/WagnerMourabrazilskiigralecinreiser4737139.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690171","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Wagner Moura v filmu Sergio
*foto:* Netflix

"},{"kind":"html","content":"

Nesojeni generalni sekretar Združenih narodov

"},{"kind":"html","content":"

Na Netflixu sta istočasno izšla dva filma o Sérgiu, oba z istim naslovom. Prvi je dokumentarni film, v drugem pa nastopa Wagner Moura. Režiser obeh je Greg Baker.

"},{"kind":"html","content":"

Režiser filma, ki ga Brazilci še niso videli

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Wagner Moura v vlogi Pabla Escobarja
*foto:* Netflix

"},{"kind":"html","content":"

Neuspeh ameriške vojne proti drogam

"},{"kind":"html","content":"

Moura se je v pogovoru za Val 202 dotaknil tudi vloge v seriji Narcos in odgovoril na vprašanje, koga Brazilci poznajo bolje, Pabla Escobarja ali Sérgia Vieiro?

"},{"kind":"html","content":"

Celoten intervju v portugalščini je na voljo tukaj.

"},{"kind":"html","content":"

Transkript intervjuja

"},{"kind":"html","content":"

Dobro jutro, Wagner Moura, ta hip ste v Los Angelesu. Ko se je začela kriza koronavirusa, niste razmišljali, da bi se vrnili v Brazilijo?

"},{"kind":"html","content":"

Ta hip je tudi težko reči, kje je bolj varno, v Braziliji ali Združenih državah Amerike. Novice od nikoder niso ravno vzpodbudne?

"},{"kind":"html","content":"

A ko ste študirali lik Sergia Vieire de Mella, vam ni bilo treba v Bosno?

"},{"kind":"html","content":"

Ne, to sem raziskoval kar od tu.

"},{"kind":"html","content":"

Kaj pa Vzhodni Timor? Del filma o Sergiu ste snemali tam?

"},{"kind":"html","content":"

Del filma se dogaja na Vzhodnem Timorju, posneli pa smo ga na Tajskem.

"},{"kind":"html","content":"

Ustaviva se še malo pri liku Sergia, ki ga igrate v zadnjem filmu. Kdo je bil Sergio Vieira de Mello?

"},{"kind":"html","content":"

Nočem, da bi bil najin pogovor kvarnik, spoiler za film, lahko pa namignem, da gre tudi za ljubezensko zgodbo. Sergio pred smrtjo odkrije ljubezen svojega življenja.

"},{"kind":"html","content":"

Omenili ste pomanjkanje vrednot pri voditeljih. Govorite o predsedniku Brazilije Bolsonaru?

"},{"kind":"html","content":"

Govorite o vojaški diktaturi v Braziliji. Režirali ste film Marighella, ki govori o tem. Premiera je bila februarja lani, v Braziliji pa je še kar ni bilo. Kaj je šlo narobe?

"},{"kind":"html","content":"

Nazadnje ste premiero premaknili zaradi koronavirusa?

"},{"kind":"html","content":"

Meni se zdita portugalski in španski jezik precej podobna, a omenili ste že, da se je bilo težko naučiti novega jezika.

"},{"kind":"html","content":"

Sta podobna jezika. Vendar sta različna.

"},{"kind":"html","content":"

Morda je bilo to vendarle lažje, kot pa se zrediti za 40 kilogramov. Je bilo vredno ogroziti svoje lastno zdravje za to, da ste lahko odigrali lik Pabla Escobarja?

"},{"kind":"html","content":"

Dosti težje pa je bilo najbrž nato 40 kilogramov izgubiti?

"},{"kind":"html","content":"

Hujšati je vedno težje.

"},{"kind":"html","content":"

Sergio Vieira de Mello v filmu razlaga o Arpoadorju, to je rt v Riu de Janeiru, kamor je zelo rad hodil. Ko ste v Braziliji, kje je vaš Arpoador?

"},{"kind":"html","content":"

Salvador v Bahii. Sem iz Bahije in to je mesto, ki mi je najljubše, kjer živi večina mojih prijateljev, družina. Obožujem Salvador.

"},{"kind":"html","content":"

Tako kot Gilberto Gil, Caetano Veloso, vsi prihajate iz Bahie.

"},{"kind":"html","content":"

Natanko tako.

"},{"kind":"html","content":"

No, zdaj ste v Kaliforniji. Rekli ste, da ste prekinili snemanje. Težko si predstavljam, da delate od doma. Saj ne morete. Kaj počnete?

"},{"kind":"html","content":"

Morda ima predsednica novozelandske vlade nekaj tega, o čemer govorite. Sočutje, na primer.

"},{"kind":"html","content":"

Ne vem, ali imate čas spremljati številke, a te so za Netflix kar ugodne. V prvi četrtini leta so boljše od pričakovanih.

"},{"kind":"html","content":"

Morda veste, koliko vaših filmov je na Netflixu?

"},{"kind":"html","content":"

Ne vem, zares ne vem. Morda Elitni vod, zagotovo pa Sergio in Narcos.

"},{"kind":"html","content":"

Wagner Moura, najlepša hvala, da ste si vzeli čas.

"},{"kind":"html","content":"

Hvala vam, pazite nase.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"75"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"91"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21452"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21452"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"12","attributes":{"slug":"anjahlaca","name":"Anja Hlača Ferjančič","twitter":"@anjahlaca","facebook":"https://www.facebook.com/anja.hlacaferjancic","title":"Dnevna urednica in voditeljica","description":"Novinarka, dnevna urednica, jutranja voditeljica. Zanima jo (pre)več stvari, zato jo lahko slišite v različnih oddajah, po možnosti ne zjutraj. Navdušenje nad potovanji in tujimi jeziki objavlja v Evropi,osebno! Občasno centrifugira, redno spremlja športno dogajanje, najpogosteje odbojko.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaahf-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnaahf-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"122","attributes":{"slug":"ninazagoricnik","name":"Nina Zagoričnik","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka in voditeljica","description":"Avtorica tedenske oddaje Proti etru, spet ta dež. Vsak četrtek po 22:30.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaniz-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaniz-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"129","attributes":{"slug":"rokkuzel","name":"Rok Kužel","twitter":"@RokKuzel‎","facebook":"","title":"Voditelj","description":"Voditelj. Nekdaj sovoditelj nedeljske večerne oddaje Valodrom in terenski reporter, danes je njegovo radijsko delo nekoliko v senci televizije. Kljub temu radio ostaja njegova prva ljubezen. Prve namreč ne pozabiš nikoli!","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnark-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnirk-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"142","attributes":{"slug":"pirc","name":"Tatjana Pirc","twitter":"@TatjanaPirc","facebook":"","title":"","description":"Tatjana Pirc je že dolgoletna radijska novinarka. Na Valu 202 pripravlja intervjuje, se oglaša s terena, sodeluje v različnih programskih projektih, je avtorica Petkovih centrifug (to oddajo si je Tatjana pred leti tudi izmislila, v avizu pa se sliši centrifuga njenega starega pralnega stroja). Napisala je knjigo o radiu z naslovom Radio, zakaj te imamo radi. Radio je zanjo še vedno vsak dan nov izziv.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnatp-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnatp-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"160","attributes":{"slug":"veronikagnezda","name":"Veronika Gnezda","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnavg-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnavg-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"27","attributes":{"slug":"danilahradil","name":"Danila Hradil Kuplen","twitter":"","facebook":"","title":"Dnevna urednica in voditeljica","description":"Novinarka, dnevna urednica in voditeljica, najljubša zvrst intervju, absolutno v živo, z gosti ob nedeljah in sopotnicami/sopotniki ob sredinih popoldnevih. Urednikuje ob četrtkih. Občasno ordinira v Ambulanti 202, po potrebi prime za druga novinarska dela.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnadhk-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnadhk-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"33","attributes":{"slug":"andrinek","name":"Gašper Andrinek","twitter":"@caspersek","facebook":"https://www.facebook.com/andrinekg","title":"Novinar in spletni redaktor","description":"Zunanji svet nanj vpliva veliko bolj kot majhen prostor okoli njega, zato že od nekdaj sanja o raziskovanju tujih nemirnih območij. Na Twitterju @caspersek","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaga-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaga-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"41","attributes":{"slug":"jangrilc","name":"Jan Grilc","twitter":"@JanGrilc","facebook":"","title":"Novinar, voditelj in spletni redaktor","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnajg-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnajg-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"91","attributes":{"slug":"matejpraprotnik","name":"Matej Praprotnik","twitter":"@praprotnix","facebook":"https://www.facebook.com/praprotnix","title":"Pomočnik direktorja Radia Slovenija","description":"Nekoč jutranji voditelj in urednik oddaj Odbita do Bita ter Frekvenca X, zdaj pa vodja razvoja digitalnih storitev na Radiu Slovenija. Štipendist programa Inovacijsko novinarstvo na Univerzi Stanford v Kaliforniji tvita pod vzdevkom @praprotnix.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnampr-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnampr-980x551.jpg"}},{"type":"Media","id":"21452","attributes":{"wp-id":429043,"title":"Wagner Moura jpg","caption":"Wagner Moura","media-source":"Sacha Maric/Netflix","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/wagner-moura-jpg-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/wagner-moura-jpg-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/wagner-moura-jpg-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/wagner-moura-jpg-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21528","attributes":{"wp-id":430099,"title":"rajko-mursic","caption":"Prof. Rajko Muršič","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/rajko-mursic-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/rajko-mursic-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/rajko-mursic-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/rajko-mursic-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21613","attributes":{"wp-id":430839,"title":"jani2","caption":"","media-source":"Jani Bele","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/jani2-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/jani2-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/jani2-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/jani2-1-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21722","attributes":{"wp-id":432041,"title":"Uršula Cetinski – Cankar","caption":"Uršula Cetinski","media-source":"Borut Zivulovic/BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ursula-cetinski-cankar-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ursula-cetinski-cankar-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ursula-cetinski-cankar-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ursula-cetinski-cankar-1200x826.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21851","attributes":{"wp-id":433008,"title":"romana epih","caption":"","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/romana-epih-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/romana-epih-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/romana-epih-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/romana-epih-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21897","attributes":{"wp-id":433550,"title":"Jan Ciglenečki","caption":"","media-source":"Jan Ciglenečki","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/jan-ciglenecki-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/jan-ciglenecki-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/jan-ciglenecki-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/jan-ciglenecki-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22014","attributes":{"wp-id":434707,"title":"UKC_Covid_19_Lo_res_001","caption":"","media-source":"Matej Povše","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ukc_covid_19_lo_res_001-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ukc_covid_19_lo_res_001-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ukc_covid_19_lo_res_001-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/ukc_covid_19_lo_res_001-1-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22038","attributes":{"wp-id":434909,"title":"Tatjana Lejko Zupanc","caption":"","media-source":"Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tatjana-lejko-zupanc-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tatjana-lejko-zupanc-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tatjana-lejko-zupanc-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tatjana-lejko-zupanc-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22139","attributes":{"wp-id":435633,"title":"hemon","caption":"","media-source":"Osebni arihv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/hemon-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/hemon-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/hemon-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/hemon.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22213","attributes":{"wp-id":438397,"title":"tatjananedeljski","caption":"dr. Aleksandra Berberih Slana","media-source":"Tatjana Pirc","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tatjananedeljski-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tatjananedeljski-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tatjananedeljski-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/tatjananedeljski-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22271","attributes":{"wp-id":439869,"title":"breda fotka","caption":"","media-source":"Osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/breda-fotka-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/breda-fotka-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/breda-fotka-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/breda-fotka-798x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":2,"pages":47,"count":461}}}