Finalisti za ime leta

Samo Curk, predsednik društva AETP, v katerem si prizadevajo za transparentnost v slovenski živinoreji in opozarjajo na slabe prakse ravnanja z živalmi v slovenski živilski industriji. Z objavo grozljivih posnetkov kokoši nesnic na eni od slovenskih kmetij so opozorili na neprimerno rejo, za kar bodo pri Upravi za varno hrano proti rejcu uvedli prekrškovni postopek, z odločbo pa odredili ukrepe za odpravo neskladij.

Juš Kšela in Gorazd Mlakar, kardiovaskularni kirurg in otroški kardiolog, dva od večje ekipe izjemnih strokovnjakov, srčnih kirurgov in anesteziologov iz UKC Ljubljana ter skupine otroških kardiologov in intenzivistov ljubljanske Pediatrične klinike, ki je postavila nov mejnik v medicini. Pri le pol leta starem otroku so uspešno izvedli presaditev srca, ki je pri tako majhnih otrocih zelo zahtevna in izjemno redka.

Nika Prevc in Domen Prevc, smučarska skakalca, ki sta na najuspešnejšem svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju za slovensko reprezentanco do zdaj v Trondheimu sodelovala pri vseh petih osvojenih slovenskih medaljah. Junaka prvenstva sta osvojila po dve zlati medalji ter skupaj tudi eno srebrno, hkrati pa postala tudi prva sestra in brat, ki sta osvojila naslov svetovnega prvaka v smučarskih skokih na istem svetovnem prvenstvu.

Lara Ulčakar, raziskovalka, ki je skupaj z ekipo na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko prvič javno demonstrirala tako imenovano kvantno prepletenost. Ponovitev zgodovinskega eksperimenta, ki so ga pripravili ob mednarodnem letu kvantne fizike, potrjuje pravilnost kvantnega opisa sveta in odpira vrata varni kvantni komunikaciji.

Marijan Kogej, najizkušenejši član idrijske godbe, ki enega od najstarejših pihalnih orkestrov v Evropi s svojim klarinetom bogati že 75 let, sam pa pravi, da mu muziciranje pomeni vse, sicer bi se mu že zdavnaj odrekel. Godbeno društvo rudarjev Idrija letos zaznamuje 360 let glasbe, tradicije in tovarištva.

Maruša Prelesnik, urednica Malih sivih celic, ene od najbolj prepoznavnih oddaj na Televiziji Slovenija, ki že tri desetletja dokazuje, da je znanje vrednota. Ni samo televizijska oddaja, temveč rezultat priprav učencev, mentorjev in celoletnega dela šolskih krožkov, s spodbujanjem radovednosti, vztrajnosti in skupinskega dela pa tudi zgled zdrave tekmovalnosti.

Tadej Pogačar, slovenski kolesarski šampion, ki je še četrtič zmagal na Dirki po Franciji. Na zahtevni in najprestižnejši tritedenski preizkušnji je še šesto leto zapored stopil na zmagovalni oder, letos osvojil tudi pikčasto majico najboljšega hribolazca, kot najmlajši kolesar z osvojitvijo svoje četrte rumene majice pa presegel še en mejnik v že tako izjemni karieri.

Jurček Nowakk, vodja odbora inPlaninec, ki v okviru Planinske zveze Slovenije skrbi, da se v planine in gore odpravljajo tudi gibalno ovirani. Ob deseti obletnici jim je z 41-člansko slovensko odpravo, v kateri so bili tudi invalidi na vozičku ter slepi in slabovidni, uspel edinstven podvig. V šestih dneh so se povzpeli in spustili na Mali Matterhorn in Breithorn.

Janja Garnbret, športna plezalka, ki je na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v Seulu naslovu svetovne prvakinje v težavnosti dodala še naslov najboljše na balvanih. S tem je v zbirki najboljše plezalke na svetu med dvanajstimi osvojenimi odličji na svetovnih prvenstvih že deset zlatih.

Špela Šebenik, urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa na 1. programu Radia Slovenija, na katerem že 60 let nastaja radijska oddaja Lahko noč, otroci!. Ob jubileju so predstavili tudi knjižno izdajo zbirke pravljic, ki so bile del odraščanja in večerne družinske rutine številnih generacij.

Aleš Čadež, letošnji inovativni mladi kmet, ki je na 11. evropskem kongresu mladih kmetov v Bruslju prejel še naziv najboljšega mladega kmeta leta. Kot prvi Slovenec do zdaj se je med 31 kandidati iz 27 držav dokazal s svojim delom in prepričal strokovno žirijo, poleg glavnega priznanja pa je prejel tudi nagrado za najboljši projekt energetske učinkovitosti.

Mateja Sattler, predstavnica aktivistk in aktivistov iz Anhovega in okolice, ki so prejeli priznanje za delo na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v letu 2025. Po številnih preprekah so leta 1996 dosegli dokončno zakonsko prepoved azbesta v Sloveniji, letos pa tudi spremembo Uredbe o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov ter dokazali, da se z vztrajnostjo lahko preseže tudi politične in gospodarske interese.