Iskanje
Čeprav arheologija danes razpolaga z različnimi analizami najdb, pa številne še vedno ostajajo zavite v skrivnost. Vprašanja o tem, kako so nastali nekateri izmed največjih spomenikov preteklosti, kakšen je bil pravi namen nenavadnih predmetov in kaj se je v resnici zgodilo z ljudmi, katerih telesa so se ohranila tisočletja, pogosto ostajajo brez dokončnega odgovora. Pa ne le, ko gre za vprašanja, kako so nastale piramide v Gizi, kakšen je bil pravi namen Stonehengea ali kakšna je bila usoda Ötzija.
13 min • 19. 01. 2026
Svet danes zaznamuje občutek stalne krize. Še nikoli ni bilo po svetu toliko vojn, ki pretresajo različne dele planeta in prinašajo negotovost, razseljevanje ter strah. Ob tem podnebne spremembe niso več opozorilo prihodnosti, temveč realnost sedanjosti.
36 min • 01. 01. 2026
Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu. In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta.
9 min • 29. 12. 2025
Ko srečate našega tokratnega sogovornika Evrope osebno, vam je hitro jasno, katera glasbena zvrst mu je najbližje.
11 min • 03. 12. 2025
Za prvo glasbeno skupino v zgodovini, ki je izvedla pravo svetovno turnejo, veljajo britanski pop in rok velikani The Beatles. Njihova znamenita turneja leta 1964 jih je popeljala od Evrope do Azije in Avstralije, z nastopi na Nizozemskem, Danskem, v Hongkongu in Avstraliji. Takrat so vstopnice za njihove koncerte stale od 2 do 5 ameriških dolarjev.
18 min • 02. 12. 2025
Leta 2008 je Slovenija uvedla vinjetni sistem, potem ko smo avtoceste prej plačevali z ustavljanjem na cestninskih postajah in plačevanjem posameznih odsekov. Prva letna vinjeta je stala 55 evrov, danes pa, ko je način cestninjenja januarja leta 2022 prerasel iz nalepk v elektronski sistem, elektronska letna vinjeta za osebna vozila znaša 117,50 evra.
11 min • 25. 11. 2025
Sicer je odvisno od storitve, ampak pri nas za frizerja po navadi odštejemo od 20 do 100 evrov. V svetu pa obstaja tudi majhen, izjemno ekskluziven krog frizerjev, pri katerih cena močno presega običajne okvire. Za enega najdražjih velja londonski frizer Stuart Phillips, ki za pričesko zaračuna približno 14.000 evrov, cena pa vključuje letalsko karto prvega razreda, šampanjec, masaže in bivanje v hotelu s petimi zvezdicami.
13 min • 18. 11. 2025
Ko v knjigarni vzamemo v roke novo knjigo, najbrž redko pomislimo, skozi koliko rok je šla, preden je pristala na polici, in koliko ljudi je sodelovalo pri njenem nastanku. Cena, natisnjena na platnici, je za nas največkrat le podatek, ali se bomo za nakup odločili, v resnici pa skriva kompleksno mrežo odločitev, stroškov in deležev – od avtorskega honorarja, uredniškega in lektorskega dela, oblikovanja in tiska, pa vse do distribucije, prodaje in davkov. Vsak evro, ki ga plača bralec, se razdeli med številne člene te verige. Kako se torej določi končna cena knjige in kakšni so stroški, da ta sploh pride v roke bralcev?
15 min • 11. 11. 2025
Ko kupujemo izdelke, le redko pomislimo, kam v resnici gre vsak evro, ki ga plačamo. Kolikšen del cene pripada proizvajalcu, kolikšen trgovcu in kolikšen del predstavljajo davki, prevoz ter oglaševanje? Koliko, na primer, dobi kmet, ki je pridelal krompir za svetovno znano blagovno znamko čipsa, ali kdo vse stoji za ceno kave?
17 min • 04. 11. 2025
Po izidu avtobiografskega romana Belo se pere na devetdeset leta 2018 je dejala, da sta dve možnosti: da se bodo bralci zvrnili v zgodbo ali pa knjigo vrgli v kot. A iskrena zgodba o krasnem otroštvu v času poznega socializma, ki ga prelomi mamina smrt in zaznamuje pravilo tišine, o tem, kako je bila dolga leta samo Bronja brez mame, o tragični izgubi brata in o tem, kako jo je življenje želelo zabrisati iz igre, je našla pot do bralcev.
55 min • 02. 11. 2025
Pokopališča niso le kraji spomina na umrle, temveč tudi nekakšni javni arhivi preteklosti, ki pričajo o družbenem duhu določenega časa. A včasih ni nikogar več, ki bi se spominjal – narava se počasi vrine v kulturo, mah prekrije napise in pokopališče utone v pozabo.
10 min • 01. 11. 2025
Žabja domačija nima nič skupnega z gojenjem žab, ampak je to domačija v Kozjanskem parku v vasi Trebče med Podsredo in Bistrico ob Sotli, v kateri je urejen Informacijski center za dvoživke, ob ribniku pa še učna pot, kjer lahko ob informativnih tablah sledimo življenju dvoživk vse leto.
8 min • 11. 10. 2025
Reka Bistrica s svojo strugo teče skozi osrednji del zavarovanega območja Kozjanskega parka ter biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje.
7 min • 11. 10. 2025
Najbolj obiskana točka v Kozjanskem regijskem parku je grad Podsreda, ki je tudi informativna točka, s katere obiskovalce usmerjajo na druge kraje in zanimivosti v parku.
4 min • 11. 10. 2025
Ste za ples? Pa ne tak v posebnih lakastih ali čevljih s peto, ampak za ples, pri katerem se primeš za roke, zavrtiš, morda zmotiš, zasmeješ in plešeš dalje. To je balfolk. Glasbena in plesna skupnost, ki se ukvarja s tradicionalno evropsko ljudsko glasbo in plesi, vendar na sodobnejši način.
14 min • 03. 10. 2025
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v začetku letošnjega leta pri nas 471.800 prebivalcev, starejših od 64 let, kar predstavlja dobrih 22 odstotkov, več je žensk. Prav ženske, starejše od 75 let, ki živijo same, so še vedno tiste, ki so najbolj izpostavljene tveganju revščine. Tudi sicer je stopnja tveganja revščine med starejšimi višja od tiste, ki jo merimo za celotno prebivalstvo.
24 min • 02. 10. 2025
Avgustovsko Ime meseca na Valu 202 je Jurček Nowakk, vodja odbora inPlaninec, ki v okviru Planinske zveze Slovenije skrbi, da se v planine in gore odpravljajo tudi gibalno ovirani. Ob deseti obletnici jim je z 41 člansko slovensko odpravo, v kateri so bili tudi invalidi na vozičku ter slepi in slabovidni uspel edinstven podvig. V šestih dneh so se povzpeli in spustili na Mali Matterhorn in Breithorn. Foto: Planinska zveza Slovenije
4 min • 01. 09. 2025
Čeprav je paradižnik danes stalnica vrtov in vrtičkov, so se mu sprva – potem ko so ga iz Južne Amerike prinesli v Evropo – izogibali in ga imeli za strupenega. Tudi družina razhudnikovk, v katero spada, je dobila ime po rastlinah, ki so bile v ljudski tradiciji povezane z zastrupitvami in celo s čarovništvom in namiguje na "hudobnost" rastline.
12 min • 29. 08. 2025
Občina Slovenska Bistrica se po površini med slovenskimi občinami uvršča na šestnajsto mesto, po številu prebivalcev pa na enajsto.
5 min • 23. 08. 2025
Slovenska Bistrica je kraj, ki je že od nekdaj izrekal dobrodošlico popotnikom na trgovski poti med Panonsko nižino in štajerskim zaledjem. Mnogi so se tam ustavili zaradi gradu, ki je stoletja krojil življenje meščanov. Tudi danes se turisti radi vračajo – ne le zaradi gradu in parka, temveč tudi zaradi razgibane okolice, vinorodnih gričev in bližine pohorskih gozdov. Nekateri pa so tam ostali.
8 min • 23. 08. 2025
