Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mineva točno 100 let od rojstva Ivana Minattija. Pesnik se nikoli ni pretirano rad izpostavljal pred mikrofonom ali kamero. Pred 20 leti na njegov 80. rojstni dan je na našem radiu nastal eden izmed redkih pogovorov z enim izmed najpomembnejših pesnikov pri nas. Ivan Minatti v intervuju tudi o tem, komu je namenjena njegova poezija in poezija nasploh. Privoščili pa smo si nekaj koščkov Minattijevih pesmi, tisto najbolj znano je odrecitiral kar pesnik sam.
Dr. Mojca Kompara Lukančič tolmači v postopkih zaslišanja v mednarodni kriminaliteti. Pravi, da se sooča z različnimi kriminalnimi dejanji: od tihotapljenja drog in ljudi do prostitucije, gospodarskega kriminala in družinskega nasilja. Razlaga o pravni terminologiji in jeziku, reakcijskem času tolmača in kako se sama spoprijema s čustveno obremenitvijo tega poklica. Vidi marsikaj, pravi da nanizanka CSI realnosti ne seže do gležnjev.
Dr. Aleksandra Nuč Blažič in dr. Sara Orthaber sta vodji projekta ReTrans, ki skuša opolnomočiti profesionalne in neprofesionalne tolmače za delo z migranti na zahodnobalkanski migrantski poti. Tolmači nudijo prvo jezikovno pomoč na kraju dogodka, na primer na meji ali pri zdravniku, in to v arabščini, farsiju ali katerem drugem jeziku.
Maja Peharc, predstavnica uredništva spol.si in kolektiva Rdeče Zore pravi, da Slovenci dobro zaznamo seksistične, mizogine, homofobne in šovinistične izjave. Te so problematične, saj z njimi tako ali drugače relativiziramo nasilje in poglabljamo neenakosti v družbi.
Petkova centrifuga poziva k postu in s tem tudi sama sebi dela medvedjo uslugo. Poziva namreč k (vsaj delnemu) postu pretirane konzumacije (nepotrebnih) informacij. V času od montaže do predvajanja sta sicer v javnost prišli še dodatni dve kar odmevni informaciji, odstranitev želodca napačnemu bolniku doma in smrt ruskega politika in zapornika Navalnega v Rusiji. Kar pa samo še doda k splošnemu vtisu – da smo predozirani.
Martin Vrtačnik razlaga, kaj počne gledališki lektor oziroma oblikovalec govora. On je tisti, ki svetuje igralcem, največkrat o pravorečnih in drugih vprašanjih.
Dan po Dnevu, torej po kulturnem prazniku po Prešernovem dnevu, smo govorili o pesništvu in odnosu do besedil v verzih. Zakaj je pomembno branje poezije in kje začeti smo se pogovarjali s pesnicama Anjo Zag Golob in lanskoletno nagrajenko pesniškega natečaja mala Veronika, drugogimnazijko Dorotejo Drevenšek. Obe s poezijo komunicirata in se strinjata, da jo je treba brati, in to katerega koli avtorja.
Po nizu sociolingvističnih tematik je v Jezikanju spet čas za bazično slovnico. No, pa tudi nekaj malega stilistike. Poleg naslovne zlorabe glagola rabiti, tokratna epizoda opozarja še na večne zdrse pri rabi (bližnjih) sorodnikov morati/moči ter želeti/hoteti, pa tudi na površnost pri razlikovanju pojmov isti/enak.
16 let je bil star, ko ga je vlak pripeljal v Dachau, prvega od šestih koncentracijskih taborišč, v katerih je preživel naslednje leto in pol, dokler se ni končala vojna. Zase pravi, da mu življenje v taborišču ni prišlo do živega in je lahko razmeroma normalno živel povojno življenje. Ta teden je izšla tudi njegova biografija – Nepojmljivo, v kateri le približno tretjino prostora nameni medvojnim dogodkom. Dušan Stefančič je bil namreč po vojni uspešen gospodarstvenik – doma in v tujini. Kot ena res zadnjih živih prič nekega groznega obdobja pa čuti poklicanost, da nas še enkrat opozori nanj. Smo namreč sredi zelo podobnih procesov, kot so se dogajali sredi tridesetih let prejšnjega stoletja.
Profesorica italijanskega jezika dr. Martina Ožbot Currie v drugem delu o italijanizmih razlaga etimologijo nekaterih besed, zlasti s področja kulinarike, glasbe in mode. Poznate superge, kanotjero ali bandante?
Italijanizmi so besede, ki smo jih prevzeli od naših zahodnih sosedov in jih dnevno uporabljamo, četudi se jih morda najbolj zavedamo, ko naročamo hrano in pijačo. V prvem delu profesorica italijanskega jezika dr. Martina Ožbot Currie pripoveduje o močnem stiku s sosednjo deželo in njenimi prebivalci, pa tudi o prisotnosti italijanizmov v vseh registrih in besednih vrstah v slovenščini.