{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=stepanci_maja&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=stepanci_maja&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=30&page_size=12","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=stepanci_maja&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=3&page_size=12","prev":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=stepanci_maja&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12"},"data":[{"type":"Post","id":"109209","attributes":{"wp-id":422288,"date":"2020-03-19T16:02:52+01:00","modified":"2020-03-21T17:51:54+01:00","slug":"poezijadoma","post-type":"post","title":"#PoezijaDoma: Mednarodni dan poezije","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/03/poezijadoma/","content":"

Ker bo praznovanje letošnjega mednarodnega dneva poezije, ki ga obeležujemo 21. marca, nekoliko drugačno: ne bomo se namreč mogli dobiti na kavi, kjer bi lahko ta poživljajoč zvarek plačali z verzom, to ne pomeni, da se odrekamo ustvarjalnosti, kreativnosti, vihranju možganov. Na Valu 202 vam sicer v zameno za verz ne bomo ponudili kave, lahko pa vaš čisto originalen zapis ali pa prebran najljubši verz predvajamo v radijskem etru. S tem nekomu polepšamo dan, mu morda posredujemo idejo, kaj naj prebere ali pa ga le spodbudimo k ustvarjanju poezije.

\n
Torej … izberite svoj najljubši verz/delček najljubše skladbe ali pa spišite čisto svojo poezijo (waw, to bo radijska premiera), povejte, kdo je avtor besedila in naslov, s pomočjo spodnjega orodja pa se posnemite – umetnost bo tako dosegla najbolj zahodno slovensko vas, najbolj severovzhodno mesto.
\n

*Kakovost posnetka bo boljša, če se posnamete z računalnika.

Ana Šömen – Haiku

Tone Pavček: Glagoli

Ciril Zlobec: Sladka žeja iz zbirke Ljubezen: čudež duše in telesa

Ana Derča: Od daleč

Kajetan Kovič: Star klavir

Kajetan Kovič: Južni otok

Andrej Medved: Dancing to the End of Love

Anika Simončič: Stran

Neža Jamnik: Stanje

Srečko Kosovel: Krik po samoti

Ivan Volarič – Feo: Samorastnik

","excerpt":"#OstaniDoma in preberi poezijo – prisluhnite izbranim verzom in odličnim interpretacijam naših poslušalcev ","featured-media-id":null,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"#OstaniDoma in preberi poezijo – prisluhnite izbranim verzom in odličnim interpretacijam naših poslušalcev ","category-text":"False","permalink":"2020/03/poezijadoma/","show-start":"2020-03-19T02:00:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\n
Torej … izberite svoj najljubši verz/delček najljubše skladbe ali pa spišite čisto svojo poezijo (waw, to bo radijska premiera), povejte, kdo je avtor besedila in naslov, s pomočjo spodnjega orodja pa se posnemite – umetnost bo tako dosegla najbolj zahodno slovensko vas, najbolj severovzhodno mesto.
\n

"},{"kind":"html","content":"

*Kakovost posnetka bo boljša, če se posnamete z računalnika.

"},{"kind":"html","content":"

Ana Šömen – Haiku

"},{"kind":"html","content":"

Tone Pavček: Glagoli

Ciril Zlobec: Sladka žeja iz zbirke Ljubezen: čudež duše in telesa

Ana Derča: Od daleč

Kajetan Kovič: Star klavir

Kajetan Kovič: Južni otok

Andrej Medved: Dancing to the End of Love

Anika Simončič: Stran

Neža Jamnik: Stanje

Srečko Kosovel: Krik po samoti

Ivan Volarič – Feo: Samorastnik

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"79"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":null},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"20894"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20894"}}}},{"type":"Post","id":"108940","attributes":{"wp-id":421509,"date":"2020-03-14T10:50:34+01:00","modified":"2020-03-21T12:02:08+01:00","slug":"biti-doma-je-dober-napotek-a-brezdomci-nimajo-doma","post-type":"post","title":"Biti doma je dober napotek, a brezdomci nimajo doma","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/03/biti-doma-je-dober-napotek-a-brezdomci-nimajo-doma/","content":"

“Biti doma je dober napotek, a brezdomci nimajo doma. So tudi zelo ranljiva skupina za ta virus. Pomembno je, da se mi, ki imamo domove, čim manj gibljemo zunaj doma, ker bomo s tem zavarovali tudi brezdomce.” – predsednik društva Kralji ulice Bojan Kuljanac

Že kar nekaj dni se vrstijo pozivi, da zaradi hitrega širjenja virusa ostanete doma, če poti naokrog niso res nujne. Ob tem pa se je v preteklih dneh redkokdo vprašal, kaj je s tistimi, ki doma nimajo. Brezdomci so v teh časih zelo ranljiva skupina. Dnevni centri za brezdomce se morajo s ponedeljkom zapreti, drugih natančnejših navodil pa organizacije, ki pomagajo brezdomcem, še niso dobile.

“Zavetišča delujejo po drugačnih pravilih. Ne sprejemamo več novih ljudi. Ne je se več v jedilnicah. Vse prosijo, naj ne hodijo ven. Res upamo, da virus ne pride med našo populacijo in da se ne ponovi italijanski scenarij.”
\n

","excerpt":"Bojan Kuljanac, predsednik društva Kralji ulice, o položaju brezdomcev v času epidemije","featured-media-id":20843,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174678654","abovetitle":"","subtitle":"Bojan Kuljanac, predsednik društva Kralji ulice, o položaju brezdomcev v času epidemije","category-text":"False","permalink":"2020/03/biti-doma-je-dober-napotek-a-brezdomci-nimajo-doma/","show-start":"2020-03-14T10:45:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"244","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/14/Brezdomcisoenanajboljranljivihskupinvasuepidemije4674767.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174678654","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

“Biti doma je dober napotek, a brezdomci nimajo doma. So tudi zelo ranljiva skupina za ta virus. Pomembno je, da se mi, ki imamo domove, čim manj gibljemo zunaj doma, ker bomo s tem zavarovali tudi brezdomce.” – predsednik društva Kralji ulice Bojan Kuljanac

"},{"kind":"html","content":"

“Zavetišča delujejo po drugačnih pravilih. Ne sprejemamo več novih ljudi. Ne je se več v jedilnicah. Vse prosijo, naj ne hodijo ven. Res upamo, da virus ne pride med našo populacijo in da se ne ponovi italijanski scenarij.”
\n

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"41"},{"type":"Author","id":"79"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20843"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20843"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"108479","attributes":{"wp-id":420257,"date":"2020-03-05T17:12:47+01:00","modified":"2020-03-07T18:00:03+01:00","slug":"kako-bi-bile-videti-podnebne-spremembe-ce-bi-imele-obraz","post-type":"post","title":"Kakšne bi bile podnebne spremembe, če bi imele obraz …","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/03/kako-bi-bile-videti-podnebne-spremembe-ce-bi-imele-obraz/","content":"

Predstavljaj si podnebne spremembe, zdaj pa nadeni tem spremembah obraz in glas, kaj bi ti povedale, če bi imele besedo? To so vprašanja, ki jih psihologinja dr. Caroline Hickman z britanske univerze Bath zastavlja otrokom, ko raziskuje njihovo dojemanje podnebnih sprememb. Ugotavlja, da so otroci zaskrbljeni nad prihodnostjo, predstavljajo si apokaliptične scenarije, misel na podnebno krizo v njih pogosto vzbudi tesnobo. Več o njenem delu tako z otroki kot odraslimi v soboto popoldne.

","excerpt":"... in kaj bi povedale, če bi imele glas? Ti vprašanji otrokom zastavlja psihologinja dr. Caroline Hickman, ki raziskuje vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje otrok - in tudi odraslih","featured-media-id":20729,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174676607","abovetitle":"","subtitle":"... in kaj bi povedale, če bi imele glas? Ti vprašanji otrokom zastavlja psihologinja dr. Caroline Hickman, ki raziskuje vpliv podnebnih sprememb na duševno zdravje otrok - in tudi odraslih","category-text":"False","permalink":"2020/03/kako-bi-bile-videti-podnebne-spremembe-ce-bi-imele-obraz/","show-start":"2020-03-07T18:00:00+01:00","show-end":"2020-03-07T18:10:00+01:00","audio-length":"514","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/06/Kaknebibilevidetipodnebnespremembeebiimeleobraz.4663550.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174676607","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"138"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"79"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20729"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20729"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"107613","attributes":{"wp-id":418078,"date":"2020-02-18T00:14:14+01:00","modified":"2020-03-02T16:03:02+01:00","slug":"evropa-osebno-148","post-type":"post","title":"Nekaj je narobe, če svet raje raziskujemo na družabnih omrežjih kot v živo","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/02/evropa-osebno-148/","content":"

Študiral je filozofijo, delal v pravu, odprl svojo založbo, začel pisateljsko kariero. In to kljub temu, da je dislektik, pravi. Erling Kagge je norveški pisatelj, raziskovalec, zbiratelj sodobne umetnosti, predvsem pa človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino. Ki v tej vozeči se družbi hodi. Prvi je prehodil severni in južni pol, na južnem je bil sam, tudi brez tehnologije, drugače ni šlo, saj tako ne bi bil odklopljen od sveta in ljudi ter ne bi našel svojega miru. Preplezal je tudi najvišjo goro na svetu, Everest, in svojo pohodniško izkušnjo sklenil v impozanten trikotnik. O hoji, tišini, raziskovanju, ki je lastno vsem nam, odrekanju, družabnih omrežjih in o tem, da so najboljše stvari v življenju zastonj, sta se z Majo Stepančič pogovarjala – kakopak – ob hoji, od Cankarjevega doma do Ljubljanskega gradu.

","excerpt":"Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj","featured-media-id":20657,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/evropa-osebno/174675624","abovetitle":"","subtitle":"Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj","category-text":"False","permalink":"2020/02/evropa-osebno-148/","show-start":"2020-03-02T16:45:00+01:00","show-end":"2020-03-02T17:30:00+01:00","audio-length":"1192","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/03/02/ErlingKaggenorvekipisateljraziskovalecpohodnik4657864.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174675624","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"27"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"79"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20657"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20657"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"108001","attributes":{"wp-id":419044,"date":"2020-02-25T09:36:00+01:00","modified":"2020-02-26T11:15:06+01:00","slug":"radiovedni-zakaj-vroca-voda-hitreje-zmrzne-kot-mrzla","post-type":"post","title":"Radiovedni: Zakaj vroča voda hitreje zmrzne kot mrzla?","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/02/radiovedni-zakaj-vroca-voda-hitreje-zmrzne-kot-mrzla/","content":"

Dober dan, radiovedne glave. Če ste že mislili, da je zima povedala svoje, ste se zmotili. Temperature so spet bližje ničli, zato tokratni Radiovedni odhajajo na svež zrak. Ja, odgovor na naslednje vprašanje lahko poiščemo tudi v naravi pri minus stopinjah Celzija, vendar smo mi poiskali še strokovno razlago za ta pojav. Pa da ne bo uvod predolg, vprašanje našega poslušalca se glasi:

Zakaj vroča voda prej zmrzne kot mrzla?

Na to navidez preprosto vprašanje, a, kot boste slišali, je vse prej kot to, odgovarja doc. dr. Gregor Skačej iz Skupine za fiziko mehke in delno urejene snovi Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani.

","excerpt":"Odgovarja doc. dr. Gregor Skačej iz Skupine za fiziko mehke in delno urejene snovi Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani","featured-media-id":20487,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174674254","abovetitle":"","subtitle":"Odgovarja doc. dr. Gregor Skačej iz Skupine za fiziko mehke in delno urejene snovi Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani","category-text":"False","permalink":"2020/02/radiovedni-zakaj-vroca-voda-hitreje-zmrzne-kot-mrzla/","show-start":"2020-02-26T11:15:00+01:00","show-end":"2020-02-26T11:20:00+01:00","audio-length":"292","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/25/RadiovedniZakajvroavodahitrejezmrznekotmrzla4650272.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174674254","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Zakaj vroča voda prej zmrzne kot mrzla?

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"},{"type":"Category","id":"186"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"79"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20487"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20487"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"107119","attributes":{"wp-id":416799,"date":"2020-02-07T00:13:29+01:00","modified":"2020-02-21T12:41:02+01:00","slug":"kulturnice-505","post-type":"post","title":"Radiovedni na OŠ Ljudski vrt na Ptuju","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/02/kulturnice-505/","content":"

Frekvenca X z Radiovednimi je torej tokrat zavila na vzhod Slovenije, kjer še ni nastopil čas za počitnice, je bil pa ravno pravšnji čas za eksperimentiranje. Skupaj s profesoricama Majo Pečar in Barbaro Rovšek z ljubljanske pedagoške fakultete so tukaj še študenti Jurij Senič, Ana Suhadolnik in Matjaž Jerala, ki za učence izvajajo eksperimente. In prejemajo začudene, osuple odzive.

","excerpt":"Raketa iz čajne vrečke, magična fontana, pločevinka, ki se skrči v mrzli vodi, zrcalna slika števila 202 ... to je le nekaj eksperimentov, ki so jih bili deležni ptujski osnovnošolci","featured-media-id":20587,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174673204","abovetitle":"","subtitle":"Raketa iz čajne vrečke, magična fontana, pločevinka, ki se skrči v mrzli vodi, zrcalna slika števila 202 ... to je le nekaj eksperimentov, ki so jih bili deležni ptujski osnovnošolci","category-text":"False","permalink":"2020/02/kulturnice-505/","show-start":"2020-02-20T14:00:00+01:00","show-end":"2020-02-20T14:20:00+01:00","audio-length":"691","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/02/20/RadiovedninaOLjudskivrtPtuj4644950.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174673204","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"},{"type":"Category","id":"186"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"79"},{"type":"Author","id":"277"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20587"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20587"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"106764","attributes":{"wp-id":415973,"date":"2020-01-31T00:13:14+01:00","modified":"2020-03-03T11:17:43+01:00","slug":"frekvenca-x-181","post-type":"post","title":"Kataliza je tehnologija prihodnosti","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/01/frekvenca-x-181/","content":"

Plastika, bencin v avtomobilu, zdravila, gnojila, čistila – za proizvodnjo praktično vsega smo potrebovali katalizatorje. Kemijski inženirji jim pravijo čarobne snovi, ki poskrbijo, da se elementi povežejo na ravno pravi način, da dobimo želene kemične produkte. In čeprav se morda to bere kot umazana kemija, pa bi lahko s pomočjo katalizatorjev poskrbeli tudi za čistejši svet. Kako lahko denimo iz ogljikovega dioksida ustvarimo metanol, ki bi lahko v prihodnosti nadomestil fosilna goriva, povemo v četrtkovi oddaji Frekvenca X.

Sogovornika sta bila doc. dr. Blaž Likozar s Kemijskega inštituta in Matthias Olafsson iz prve tovarne metanola v svetu – Tovarne metanola George Olah.

","excerpt":"Kako lahko iz ogljikovega dioksida ustvarimo metanol, ki bi lahko v prihodnosti nadomestil fosilna goriva in kako nam katalizatorji že omogočajo udobno življenje","featured-media-id":20415,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174670480","abovetitle":"","subtitle":"Kako lahko iz ogljikovega dioksida ustvarimo metanol, ki bi lahko v prihodnosti nadomestil fosilna goriva in kako nam katalizatorji že omogočajo udobno življenje","category-text":"False","permalink":"2020/01/frekvenca-x-181/","show-start":"2020-02-13T12:00:00+01:00","show-end":"2020-02-13T12:30:00+01:00","audio-length":"1316","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/02/08/Spomojokatalizatorjevdoistejegaokolja4629657.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174670480","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Sogovornika sta bila doc. dr. Blaž Likozar s Kemijskega inštituta in Matthias Olafsson iz prve tovarne metanola v svetu – Tovarne metanola George Olah.

Danes nihče ne more več reči, da ni seznanjen s spreminjanjem podnebja, ki smo mu priča. O višjih povprečnih temperaturah, taljenju ledenikov, dvigovanju gladine morja, pogostejših ekstremnih vremenskih pojavih in drugih spremembah v našem okolju beremo in poslušamo vsak dan. A redko katere države so se že začele resno pripravljati na nove razmere, tudi zato se že skoraj leto po vsem svetu vsak petek dogajajo podnebni protesti. Gre za množično politizacijo okoljskih zadev, ključni trenutek vsega pa je: oglasila se je najmlajša generacija, najstniki, bodoči volivci, ki se borijo za svojo prihodnost na Zemlji. V zadnji epizodi serije o podnebnih spremembah Stopinja in pol se torej sprašujemo, kako lahko ena oseba sproži globalni val štrajkov in spremembe v miselnosti družbe, ali je s protesti možen konkreten vpliv na politiko ter zakaj je treba v diskusiji o podnebnih spremembah omenjati podnebno pravičnost.

SOGOVORNIKI:

filozof Luka Omladič, Filozofska fakulteta v Ljubljani
sociolog Gorazd Kovačič, Filozofska fakulteta v Ljubljani
ameriški okoljski pravnik prof. dr. Donald Brown, univerza Widener v Pensilvaniji
klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Mladi za podnebno pravičnost
14-letni aktivist Voranc Bricelj in 20-letna aktivistka Sofija Zavratnik Kain

","excerpt":"Kako lahko ena oseba sproži globalni val štrajkov in spremembe v miselnosti družbe, ali je s protesti možen konkreten vpliv na politiko ter zakaj je treba v diskusiji o podnebnih spremembah omenjati podnebno pravičnost","featured-media-id":20377,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174670002","abovetitle":"","subtitle":"Kako lahko ena oseba sproži globalni val štrajkov in spremembe v miselnosti družbe, ali je s protesti možen konkreten vpliv na politiko ter zakaj je treba v diskusiji o podnebnih spremembah omenjati podnebno pravičnost","category-text":"False","permalink":"2020/01/frekvenca-x-180/","show-start":"2020-02-06T12:00:00+01:00","show-end":"2020-02-06T12:30:00+01:00","audio-length":"2437","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/02/06/StopinjainpolKakoizenegasemenavzklijemnoienboj4627064.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174670002","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

SOGOVORNIKI:

"},{"kind":"html","content":"

filozof Luka Omladič, Filozofska fakulteta v Ljubljani
sociolog Gorazd Kovačič, Filozofska fakulteta v Ljubljani
ameriški okoljski pravnik prof. dr. Donald Brown, univerza Widener v Pensilvaniji
klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Mladi za podnebno pravičnost
14-letni aktivist Voranc Bricelj in 20-letna aktivistka Sofija Zavratnik Kain

V oktobrskih radiovednih smo že podali geološki odgovor, tokrat pa smo zašli še v fizikalni svet. Pri razlagi nam pomaga Michel Adamič, magistrski študent fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, ki pravi, da je to klasični problem, s katerim se ukvarjajo bruci na njegovi fakulteti. In odgovor je – kdo bi si mislil – 42. Poslušajte!

","excerpt":"Po oktobrski geološki razlagi je fizikalno podal še Michel Adamič, magistrski študent fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko","featured-media-id":20487,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174669716","abovetitle":"","subtitle":"Po oktobrski geološki razlagi je fizikalno podal še Michel Adamič, magistrski študent fizike na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko","category-text":"False","permalink":"2020/02/radiovedni-bi-padli-na-drugo-stran-zemlje-ce-bi-zvrtali-luknjo-in-skocili-vanjo/","show-start":"2020-02-05T17:21:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"243","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/02/05/RadiovedniBipadlinadrugostranZemljeebizvrtaliluknjoinskoilivanjo4625530.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174669716","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"},{"type":"Category","id":"186"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"79"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20487"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20487"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"105697","attributes":{"wp-id":413204,"date":"2020-01-10T00:13:12+01:00","modified":"2020-01-23T11:00:05+01:00","slug":"frekvenca-x-178","post-type":"post","title":"Stopinja in pol 3/4: Poti podnebnih migracij","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/01/frekvenca-x-178/","content":"

Vidne podnebne spremembe so se začele v 80. letih prejšnjega stoletja, z vsakim letom pa so se večale vremenske obremenitve. Denimo v Siriji, ki je, kar zadeva podnebni vidik, zelo dobro preučena, so se po letu 2005 pojavljale večletne suše, ko je večina kmetovalcev izgubila možnost preživetja. Ljudje so zapuščali svoje domove, odhajali v Damask, ki je začel pokati po šivih. Nastajali so konflikti, ki so pripeljali do tega, da so ljudje začeli zapuščati državo in odhajati v iskanje boljšega življenja. Vzrok za izvorno selitev so bile izjemne suše, ki so bile v tem primeru posledica podnebnih sprememb. Danes pa tako v mednarodni skupnosti kot tudi mednarodnem pravu nimamo definicije za človeka, ki zapušča državo zaradi podnebnih sprememb. Bo pa to predmet obravnave, s katerim se bodo morale v prihodnje spoprijeti vse nacionalne države. In če se nam danes še zdi, da na naše življenje podnebne spremembe nimajo vpliva, da bodo ljudje zapuščali domove le ob morju, ker bodo izginile celotne otoške države, ali zaradi nepredstavljivih suš, se bomo na neki točki s težavo spopadali tudi v južni in jugovzhodni Evropi. Zakaj torej še nimamo enotnega poimenovanja in tudi zagotovljene zaščite za ljudi, ki zapuščajo domove zaradi podnebnih sprememb, kdo bo odgovoren za te ljudi in kdo bo poskrbel zanje, kam se bodo lahko preselili in kaj se lahko zgodi, če ne bomo zmanjšali izpustov toplogrednih plinov?

SOGOVORNIKI:

doc. dr. Maša Kovič Dine, strokovnjakinja za mednarodno pravo iz ljubljanske Pravne fakultete
Špela Kastelic, asistentka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU
Lisa Lim Ah Ken, strokovnjakinja za podnebne migracije vzhodne Afrike in Afriškega roga Mednarodne organizacije za migracije Združenih narodov
Andrej Gnezda iz Umanotere
dr. Lučka Kajfež Bogataj iz Biotehniške fakultete

","excerpt":"Kdo bo odgovoren za ljudi, ki bodo zapuščali domove zaradi podnebnih sprememb, kdo bo poskrbel zanje, kam se bodo lahko selili in zakaj v mednarodnem pravu še nimamo definicije za besedno zvezo podnebni migrant","featured-media-id":20246,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174666782","abovetitle":"","subtitle":"Kdo bo odgovoren za ljudi, ki bodo zapuščali domove zaradi podnebnih sprememb, kdo bo poskrbel zanje, kam se bodo lahko selili in zakaj v mednarodnem pravu še nimamo definicije za besedno zvezo podnebni migrant","category-text":"False","permalink":"2020/01/frekvenca-x-178/","show-start":"2020-01-23T12:00:00+01:00","show-end":"2020-01-23T12:30:00+01:00","audio-length":"2171","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/01/23/StopinjainpolPotipodnebnihmigracij4609662.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174666782","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

SOGOVORNIKI:

"},{"kind":"html","content":"

doc. dr. Maša Kovič Dine, strokovnjakinja za mednarodno pravo iz ljubljanske Pravne fakultete
Špela Kastelic, asistentka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU
Lisa Lim Ah Ken, strokovnjakinja za podnebne migracije vzhodne Afrike in Afriškega roga Mednarodne organizacije za migracije Združenih narodov
Andrej Gnezda iz Umanotere
dr. Lučka Kajfež Bogataj iz Biotehniške fakultete

Vedno pogosteje se pogovarjamo o podnebnih spremembah in koliko je za te kriv človek. Poudarjamo dobre prakse zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, razlagamo, kako so potrebne spremembe na kolektivni, kot tudi individualni ravni. En vidik prilagajanja podnebnim spremembam in čim manjšega vpliva na okolje je tudi prilagajanje gradnje stavb, sodobni standardi tako že zapovedujejo nizkoenergijsko gradnjo. Zavedati se moramo, da je vsaka novogradnja doprinos k porabi energije, vsaka prenova že obstoječe ne nizkoenergijske hiše pa lahko to porabo energije zmanjša. Več arhitekt Matevž Granda, ki pravi, da se prenova dolgoročno vsekakor izplača.

","excerpt":"Povezava med naravo in bivalnim prostorom je vedno močnejša, hiše iz naravnih materialov so trajnostne, prijetne za bivanje in blagodejno vplivajo na okolje","featured-media-id":20213,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174665698","abovetitle":"","subtitle":"Povezava med naravo in bivalnim prostorom je vedno močnejša, hiše iz naravnih materialov so trajnostne, prijetne za bivanje in blagodejno vplivajo na okolje","category-text":"False","permalink":"2020/01/vedno-pogosteje-razmisljamo-o-gradnji-z-lesom-tudi-butano-zemljo/","show-start":"2020-01-18T18:00:00+01:00","show-end":"2020-01-18T18:10:00+01:00","audio-length":"535","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/01/18/Ljudjevseboljrazmiljamoogradnjizlesompatudizzbitozemljo4604191.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174665698","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"79"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20213"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20213"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"105346","attributes":{"wp-id":412377,"date":"2020-01-03T00:13:00+01:00","modified":"2020-01-21T19:49:03+01:00","slug":"frekvenca-x-176","post-type":"post","title":"Stopinja in pol 2/4: Slovenija v topli gredi","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/01/frekvenca-x-176/","content":"

Ozračje v Sloveniji se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Število vročih dni s temperaturo nad 30 °C se je močno povečalo, hkrati pa se je v zadnjem stoletju za več kot tretjino zmanjšalo število zimskih dni, ko je Bohinjsko jezero zaledenelo. Povečuje se število ekstremnih vremenskih dogodkov, zmanjšuje se višina snežne odeje, podaljšalo se je trajanje sončnega obsevanja. Te spremembe močno vplivajo na ekosisteme, ki se že prilagajajo na nove razmere. V drugi epizodi serije Stopinja in pol si bomo ogledali, kako spreminjanje podnebja že vpliva na slovenske gozdove, ledenike, jame, morje in kmetijske površine. Ali smreke kmalu ne bo več v naših gozdovih? Se bodo razširile druge drevesne vrste, ki imajo raje toplo in suho okolje? Lahko na podnebje pomembno vplivajo mikroskopski morski organizmi? Bomo morali na nove razmere prilagoditi metode kmetovanja?

SOGOVORNIKI:

Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije,
direktor Gozdarskega inštituta Slovenije Primož Simončič,
dr. Stanko Kapun iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota,
dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije,
Jure Tičar in Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU,
dr. Lovrenc Lipej in Timotej Turk Dermastia iz Morske biološke postaje Piran, Nacionalni inštitut za biologijo
ribič Zlatko Novogradec,
Gregor Vertačnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.

","excerpt":"Ali smreke kmalu ne bo več v naših gozdovih? Lahko na podnebje pomembno vplivajo mikroskopski morski organizmi? Bomo morali na nove razmere prilagoditi metode kmetovanja?","featured-media-id":20175,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174665127","abovetitle":"","subtitle":"Ali smreke kmalu ne bo več v naših gozdovih? Lahko na podnebje pomembno vplivajo mikroskopski morski organizmi? Bomo morali na nove razmere prilagoditi metode kmetovanja?","category-text":"False","permalink":"2020/01/frekvenca-x-176/","show-start":"2020-01-16T12:00:00+01:00","show-end":"2020-01-16T12:30:00+01:00","audio-length":"2826","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive05/2020/01/16/StopinjainpolSlovenijavtopligredi4601057.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174665127","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

SOGOVORNIKI:

"},{"kind":"html","content":"

Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije,
direktor Gozdarskega inštituta Slovenije Primož Simončič,
dr. Stanko Kapun iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota,
dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije,
Jure Tičar in Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU,
dr. Lovrenc Lipej in Timotej Turk Dermastia iz Morske biološke postaje Piran, Nacionalni inštitut za biologijo
ribič Zlatko Novogradec,
Gregor Vertačnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"79"},{"type":"Author","id":"134"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20175"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20175"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"20117"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20117"}}}}],"included":[{"type":"Author","id":"134","attributes":{"slug":"sasodolenc","name":"Sašo Dolenc","twitter":"@kvarkadabra","facebook":"","title":"","description":"Sodelavec Frekvence X, četrtki ob 17:10. Fizik in filozof. Sodelavec Inštituta za kriminologijo. Urednik Kvarkadabre, internetnega časopisa za tolmačenje znanosti.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/Sašo-Dolenc.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/01/Sašo-Dolenc.jpg"}},{"type":"Author","id":"277","attributes":{"slug":"tinasoln","name":"Tina Šoln","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"41","attributes":{"slug":"jangrilc","name":"Jan Grilc","twitter":"@JanGrilc","facebook":"","title":"Novinar, voditelj in spletni redaktor","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnajg-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnajg-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"79","attributes":{"slug":"stepanci_maja","name":"Maja Stepančič","twitter":"@mstepancic","facebook":"https://www.facebook.com/maja.stepancic.1","title":"Novinarka, voditeljica in spletna redaktorica","description":"Kraševka, ki je burjo zamenjala za meglo. (Ne)spretno se izogiba njenemu mešanju, zanimajo jo okoljske teme, naključne (tudi nenavadne) zgodbe in glasba.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnams-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnams-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"90","attributes":{"slug":"hus_matej","name":"Matej Huš","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"138","attributes":{"wp-id":1,"description":"","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/val202/","name":"Val 202","slug":"val202","parent-wp-id":0,"permalink":"val202/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"186","attributes":{"wp-id":1285,"description":"Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/radiovedni/","name":"Radiovedni","slug":"radiovedni","parent-wp-id":0,"permalink":"radiovedni/","show-description":"Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/radiovedni-1400x1400_px-radiovedni2-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"193","attributes":{"wp-id":1295,"description":"Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/koronavirus/","name":"Koronavirus","slug":"koronavirus","parent-wp-id":0,"permalink":"koronavirus/","show-description":"Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/koronavirus-kvadrat-4d-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"156"},{"type":"CategoryShowLink","id":"160"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"27","attributes":{"wp-id":109,"description":"Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/evropa-osebno/","name":"Evropa osebno","slug":"evropa-osebno","parent-wp-id":0,"permalink":"evropa-osebno/","show-description":"Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.","show-image":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2011/11/13956096647_33d70f95e3_b-1024x600.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Ponedeljek","broadcast-hour":"16.45","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"5"},{"type":"CategoryShowLink","id":"119"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"32","attributes":{"wp-id":13,"description":"Oddaja o znanosti za vse starosti.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/frekvencax/","name":"Frekvenca X","slug":"frekvencax","parent-wp-id":0,"permalink":"frekvencax/","show-description":"Oddaja o znanosti za vse starosti.","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/frekvencax_logo_sredinski_square_color_on_black-2000px-01-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Četrtek","broadcast-hour":"12.00","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"7"},{"type":"CategoryShowLink","id":"8"},{"type":"CategoryShowLink","id":"120"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"6","attributes":{"wp-id":22,"description":"","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Media","id":"20117","attributes":{"wp-id":413101,"title":"climate-change-2254711_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/illustrations/climate-change-global-warming-2254711/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/climate-change-2254711_1920-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/climate-change-2254711_1920-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/climate-change-2254711_1920-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/12/climate-change-2254711_1920-1-1200x615.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20175","attributes":{"wp-id":413888,"title":"Stopinja in pol2","caption":"Stopinja in pol 2/4","media-source":"Flickr","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/stopinja-in-pol2-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/stopinja-in-pol2-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/stopinja-in-pol2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/stopinja-in-pol2.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20213","attributes":{"wp-id":414437,"title":"shutters-669296_1920","caption":"","media-source":"psaudio/Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/shutters-architecture-window-house-669296/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/shutters-669296_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/shutters-669296_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/shutters-669296_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/shutters-669296_1920-1200x788.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20246","attributes":{"wp-id":414885,"title":"Stopinja in pol3","caption":"","media-source":"Flickr","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/stopinja-in-pol3-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/stopinja-in-pol3-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/stopinja-in-pol3-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/stopinja-in-pol3.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20377","attributes":{"wp-id":416572,"title":"Stopinja in pol4 (1)","caption":"","media-source":"Flickr","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/stopinja-in-pol4-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/stopinja-in-pol4-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/stopinja-in-pol4-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/stopinja-in-pol4-1.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20415","attributes":{"wp-id":416924,"title":"IMG-2544","caption":"doc. dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/img-2544-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/img-2544-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/img-2544-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/img-2544-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20487","attributes":{"wp-id":417498,"title":"radiovedni 169 kategorija","caption":"","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/radiovedni-169-kategorija-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/radiovedni-169-kategorija-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/radiovedni-169-kategorija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/radiovedni-169-kategorija-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20587","attributes":{"wp-id":418492,"title":"DSC05759","caption":"","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/dsc05759-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/dsc05759-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/dsc05759-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/dsc05759-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20657","attributes":{"wp-id":419494,"title":"IMG-2579","caption":"Erling Kagge","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/img-2579-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/img-2579-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/img-2579-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/img-2579-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20729","attributes":{"wp-id":420258,"title":"protest-2265287_1920","caption":"","media-source":"stuarthampton/Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/protest-models-art-artist-2265287/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/protest-2265287_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/protest-2265287_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/protest-2265287_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/protest-2265287_1920-1200x750.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20843","attributes":{"wp-id":421514,"title":"DRU20190353222601406","caption":"Slovenija, Ljubljana, 25.05.2019, 25. maj 2019\nStarejsi moski sedi na klopi na zelezniskem peronu. zeleznica, vlak, sociala, ljudje, palica,\nFoto: BOBO","media-source":"Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dru20190353222601406-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dru20190353222601406-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dru20190353222601406-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/dru20190353222601406-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20894","attributes":{"wp-id":422326,"title":"audiobook-3106985_1920","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/audiobook-tablet-touch-screen-read-3106985/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/audiobook-3106985_1920-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/audiobook-3106985_1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/audiobook-3106985_1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/audiobook-3106985_1920-1200x799.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":2,"pages":30,"count":350}}}