{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=podjed_dan&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=podjed_dan&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","next":null,"prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"112607","attributes":{"wp-id":431746,"date":"2020-05-22T00:13:28+02:00","modified":"2020-06-05T10:10:28+02:00","slug":"frekvenca-x-188","post-type":"post","title":"Mesta prihodnosti: Po epidemiji","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/frekvenca-x-188/","content":"

Mesta prihodnosti se vračajo! Kaj vse se je v zadnjih mesecih zgodilo mestom, ki so bila med pandemijo središčne točke prenašanja okužb in hkrati prizorišča nekaterih najbolj dramatičnih prizorov, ki se bodo zapisali v kolektivno zavest človeštva?

Z novimi razmisleki izpostavljamo nekaj že znanih tem, ki jih zdaj vidimo v luči povsem novih družbenih okoliščin, in osvetljujemo nove smeri v prihodnost po krizi, ki je zamajala same temelje življenja v zgoščenih urbanih območjih.

Sprehodimo se po ulicah Rima, Moskve, Bruslja, Beograda, Dunaja, Zagreba, Berlina in Washingtona med epidemijo. Z domačimi in tujimi strokovnjaki razmišljamo o tem, kako je ta izkušnja spremenila naše dojemanje javnih prostorov in zelene infrastrukture, kako bomo preoblikovali prometne navade, kaj bo za mesta pomenil zaton turizma in kakšen bo nov odnos med mesti in podeželjem.

Gosti: Steven Pedigo (Univerza Lyndona Johnsona, Teksas); Nicola Ussardi (Assemblea Sociale per la Casa, Benetke); dr. Maja Simoneti (Inštitut IPoP); dopisniki RTV Slovenija.

Nagrajeno serijo Mesta prihodnosti iz leta 2018 najdete na tej povezavi.

","excerpt":"Razmišljamo o tem, kako je izkušnja epidemije spremenila mesta in kakšne nove poti v prihodnost bodo morala iskati urbana območja","featured-media-id":21889,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174697973","abovetitle":"","subtitle":"Razmišljamo o tem, kako je izkušnja epidemije spremenila mesta in kakšne nove poti v prihodnost bodo morala iskati urbana območja","category-text":"False","permalink":"2020/05/frekvenca-x-188/","show-start":"2020-06-04T12:00:00+02:00","show-end":"2020-06-04T12:30:00+02:00","audio-length":"2716","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/04/MestaprihodnostiPoepidemiji4783666.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697973","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Sprehodimo se po ulicah Rima, Moskve, Bruslja, Beograda, Dunaja, Zagreba, Berlina in Washingtona med epidemijo. Z domačimi in tujimi strokovnjaki razmišljamo o tem, kako je ta izkušnja spremenila naše dojemanje javnih prostorov in zelene infrastrukture, kako bomo preoblikovali prometne navade, kaj bo za mesta pomenil zaton turizma in kakšen bo nov odnos med mesti in podeželjem.

"},{"kind":"html","content":"

Gosti: Steven Pedigo (Univerza Lyndona Johnsona, Teksas); Nicola Ussardi (Assemblea Sociale per la Casa, Benetke); dr. Maja Simoneti (Inštitut IPoP); dopisniki RTV Slovenija.

"},{"kind":"html","content":"

Nagrajeno serijo Mesta prihodnosti iz leta 2018 najdete na tej povezavi.

Mesta so živi organizmi, ki v času hitre urbanizacije spreminjajo svojo zunanjo podobo in zakulisno delovanje. Polovica svetovnega prebivalstva danes živi v mestih, do leta 2050 bosta v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, hitro širjenje mest bo kljub tehnološkim in idejnim inovacijam razkrilo mnoge šibkosti gosto poseljenih območij. Kako bodo na razvoj mest vplivale podnebne spremembe, množične migracije in tehnološki preboji?

Povezava do celotne serije Mesta prihodnosti

V petdelni seriji Frekvence X z domačimi in tujimi raziskovalci razmišljamo o širokopoteznih načrtih in majhnih vsakodnevnih trikih, ki bodo vplivali na podobo mest prihodnosti. Za celotno serijo se nam je pridružil strokovni sodelavec antropolog Dan Podjed.

","excerpt":"Petdelno serijo Frekvence X smo preoblikovali v radijski dokumentarec","featured-media-id":16078,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Petdelno serijo Frekvence X smo preoblikovali v radijski dokumentarec","category-text":"False","permalink":"2018/12/dokumentarec-mesta-prihodnosti/","show-start":"2018-12-30T21:00:00+01:00","show-end":"2018-12-27T21:55:00+01:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Povezava do celotne serije Mesta prihodnosti

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"iframe","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"41"},{"type":"Author","id":"71"},{"type":"Author","id":"249"}],"meta":{"count":3}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"16078"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/16078"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"83442","attributes":{"wp-id":360505,"date":"2018-11-23T11:35:00+01:00","modified":"2020-06-04T12:57:05+02:00","slug":"mesta-prihodnosti","post-type":"post","title":"Mesta prihodnosti","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2018/11/mesta-prihodnosti/","content":"

Polovica svetovnega prebivalstva danes živi v mestih, do leta 2050 bosta v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, čeprav mesta pokrivajo le odstotek zemeljskega površja. Mesta so torej zelo živ organizem, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo. Tehnološke spremembe in inovacije se najhitreje odrazijo prav na ulicah mest, vzorci vedenja prebivalcev se spreminjajo veliko hitreje kot v katerem koli drugem habitatu.

Ta okolja se spopadajo tudi s številnimi izzivi – hitro in, če gledamo z zgodovinske perspektive, tudi nepričakovano širjenje pomeni, da morajo mesta zadostiti nenehno rastočim potrebam po vodi, hrani, prebivališčih, prometnih povezavah, ravnanju z odpadki in novi javni infrastrukturi. O kakšnih okvirih moramo razmišljati, ko govorimo o mestih prihodnosti?

Prvi del: Metamorfoze urbanega okolja

Analiziramo, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo. Morda bo v Sloveniji nastal Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora?

\n\n

Drugi del: Bivališča in soseske

Obiščemo najpametnejšo stavbo v Sloveniji, v kateri je nekaj tisoč senzorjev, vse je popolnoma avtomatizirano. Gremo v milansko stolpnico, na kateri raste 20 tisoč rastlin. Preselimo se v barcelonsko sosesko, ki je prednost na cestah dala pešcem in kolesarjem. Pogovarjamo se z Benečani, ki v boju proti masovnemu turizmu okupirajo prazne hiše. Razmišljamo o primerih dobrih praks, ki so z enostavnimi arhitekturnimi in urbanističnimi posegi dosegle opazne spremembe v življenjskih vzorcih prebivalcev.

\n\n

Tretji del: Nevidno ožilje mest

Odpravimo se v srce slovenskega električnega omrežja, odkrivamo različne pristope k tako imenovanim pametnim mestom, sprašujemo se tudi o vplivu urejanja javne infrastrukture na zdravje in pomenu sodelovanja prebivalcev v procesih odločanja o njihovih soseskah. Nove tehnologije in umetna inteligenca hitro spreminjajo načine, kako upravljamo mesta, več tisoč tipal in gore podatkov nam omogočajo nadzor nad procesi, o katerih včasih nismo vedeli ničesar. Kako lahko obstoječo javno infrastrukturo nadgradimo in spremenimo, da bo učinkoviteje zadostila potrebam vse številnejšega prebivalstva?

\n\n

Četrti del: Promet in mobilnost

V mestni gneči sanjamo o igranju taroka v avtonomnih avtomobilih prihodnosti. Pri gasilcih preverjamo, kaj bi se z varnostnega vidika zgodilo, če bi na avtocesti trčilo več električnih avtomobilov. Zapeljemo se v največje slovensko krožišče, ki ga povsem upravlja umetna inteligenca. Ustavimo se v centru za nadzor semaforjev in se med iskanjem parkirišča strinjamo, da bodo v prometu večne zagotovo ostale le kletvice. Skozi okno prevelikega avtomobila opazujemo, kako so prevladujoči načini premikanja spremenili podobo naših mest, vplivali na gradnjo in zaznamovali lokalne identitete. Razmišljamo o realnih izboljšavah, iščemo primere dobre prakse.

\n\n

Peti del: Futurizem boljšega življenja

S strokovnjaki in mladimi razmišljamo o simbiozi v družbenih čebelnjakih prihodnosti in se sprašujemo, na kaj nikakor ne smemo pozabiti, ko razmišljamo o kakovosti življenja v mestih. Kakšna bodo v resnici mesta prihodnosti, kakšne metamorfoze urbanega okolja se obetajo? Katere vrednote bi morali ohraniti, kako poiskati še sprejemljivo ravnovesje med interesi kapitala in resničnimi potrebami ljudi, kako v širšo družbeno korist sinhronizirati umetno inteligenco in zdravo človeško pamet?

\n\n

Dodatne vsebine:

Debata o mestih prihodnosti z dijaki v Celju

\"\" — Debata z dijaki v Celju
*foto:* Gimnazija Celje - Center

Z dijaki Gimnazije Celje – Center razpravljamo o tem, kje in kako bomo živeli, kako pametne stavbe bomo gradili, kakšna infrastruktura nas bo popeljala v prihodnost, s čim se bomo vozili, kaj bomo storili z odpadki. Iščemo futuristično-realistične ideje, poglede, rešitve, vizije. Od “letečih krožnikov” Nikole Tesle do sodobnih tehnologij. Kako pa si v resnici želimo živeti čez 50 let? Katere vrednote bi morali ohraniti tudi v mestih prihodnosti? Se mora človek vrniti na prvo mesto? Od umetne inteligence do zdrave človeške pameti. Od Celeie historice do Celeie futuris.

\n\n

Pogovor z Robertom Muggahom, raziskovalcem širitve mest

\"\" — Robert Muggah
*foto:* Igarape Institute

Roberta Muggaha smo poklicali v Rio de Janeiro, ker je tam ustanovil Inštitut Igarape. Sodeluje s številnimi univerzami, raziskovalnimi ustanovami in mediji. V zadnjem desetletju je eden najpomembnejših raziskovalcev, ki na podlagi podatkov in projekcij rasti opazuje vplive hitrih širitev mest na njihove prebivalce.

\n\n

Pogovor z dr. Tereso Cordovo, vodjo projektov v degradiranih soseskah

\"\" — dr. Teresa Cordova
*foto:* Great Cities Institute

Dr. Teresa Cordova, direktorica Inštituta Great Cities na Ilinojski univerzi v Chicagu, skuša degradiranim predelom mesta vrniti življenje. Kako? S projekti, ki jih zasnujejo prebivalci sosesk! Obuditi skušajo soseske, ki so propadle po odhodu industrije, ter v te procese čim bolj vključiti prebivalce, ki najbolje poznajo potrebe posameznega dela mesta.

\n\n

Serija Mesta prihodnosti je prejela priznanje za najboljši slovenski prispevek na mednarodnem natečaju Siemens CEE Press Award 2019!

Gosti v seriji:

Dr. Dan Podjed (ZRC SAZU, strokovni sodelavec Frekvence X), Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Teresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV), Laura Gatti (krajinska arhitektka in agronominja), Maja Simoneti (Inštitut za politike prostora), Patrick Kappert (prebivalec superotoka v Barceloni), Nicola Ussardi (Assemblea Sociale per la Casa, Benetke), Andrej Vrbinc (vodja Republiškega centra vodenja – ELES), dr. Gregor Papa (vodja odseka za računalniške sisteme – IJS), Rok Magister (SAP), Franziska Dolak (Siemens), Petr Vorlik (Praška arhitekturna fakulteta), dr. Blaž Vurnik (Mestni muzej Ljubljana), Aleš Žibert (Center za upravljanje prometa Ljubljana), Vladimir Zadina (Smart Prague), Roberta Marcaccio (DSDHA London), Dejan Perušek (Ljubljanska gasilska brigada), dr. Tadej Kosel (Fakulteta za strojništvo), dr. Marko Grobelnik (laboratorij za umetno inteligenco IJS), dr. Christa Sommerer (intermedijska umetnica), Janez Dovč (fizik in glasbenik), dijaki Anej Kostrevc, Maj Mravlak, Katrin Kovač, Aleksander Breznikar, Jernej Lah, Nejc Drev in Mitja Suvajac (Gimnazija Celje – Center).

Povezave do posameznih delov serije:

* Dodano leta 2020: Mesta prihodnosti: Po epidemiji

","excerpt":"Petdelna serija Frekvence X o majhnih trikih in velikih idejah za boljša življenjska okolja","featured-media-id":null,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Petdelna serija Frekvence X o majhnih trikih in velikih idejah za boljša življenjska okolja","category-text":"False","permalink":"2018/11/mesta-prihodnosti/","show-start":"2018-11-16T12:17:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"https://www.youtube.com/watch?v=UDWjL1IkVsk","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Prvi del: Metamorfoze urbanega okolja

"},{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Analiziramo, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo. Morda bo v Sloveniji nastal Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora?

"},{"kind":"shortcode","component":"shortcode-ava4d","url":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174567970","title":"Prvi del: Metamorfoze urbanega okolja"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Drugi del: Bivališča in soseske

"},{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Obiščemo najpametnejšo stavbo v Sloveniji, v kateri je nekaj tisoč senzorjev, vse je popolnoma avtomatizirano. Gremo v milansko stolpnico, na kateri raste 20 tisoč rastlin. Preselimo se v barcelonsko sosesko, ki je prednost na cestah dala pešcem in kolesarjem. Pogovarjamo se z Benečani, ki v boju proti masovnemu turizmu okupirajo prazne hiše. Razmišljamo o primerih dobrih praks, ki so z enostavnimi arhitekturnimi in urbanističnimi posegi dosegle opazne spremembe v življenjskih vzorcih prebivalcev.

"},{"kind":"shortcode","component":"shortcode-ava4d","url":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174569537","title":"Drugi del: Bivališča in soseske"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Tretji del: Nevidno ožilje mest

"},{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Odpravimo se v srce slovenskega električnega omrežja, odkrivamo različne pristope k tako imenovanim pametnim mestom, sprašujemo se tudi o vplivu urejanja javne infrastrukture na zdravje in pomenu sodelovanja prebivalcev v procesih odločanja o njihovih soseskah. Nove tehnologije in umetna inteligenca hitro spreminjajo načine, kako upravljamo mesta, več tisoč tipal in gore podatkov nam omogočajo nadzor nad procesi, o katerih včasih nismo vedeli ničesar. Kako lahko obstoječo javno infrastrukturo nadgradimo in spremenimo, da bo učinkoviteje zadostila potrebam vse številnejšega prebivalstva?

"},{"kind":"shortcode","component":"shortcode-ava4d","url":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174571153","title":"Tretji del: Nevidno ožilje mest"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Četrti del: Promet in mobilnost

"},{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"html","content":"

V mestni gneči sanjamo o igranju taroka v avtonomnih avtomobilih prihodnosti. Pri gasilcih preverjamo, kaj bi se z varnostnega vidika zgodilo, če bi na avtocesti trčilo več električnih avtomobilov. Zapeljemo se v največje slovensko krožišče, ki ga povsem upravlja umetna inteligenca. Ustavimo se v centru za nadzor semaforjev in se med iskanjem parkirišča strinjamo, da bodo v prometu večne zagotovo ostale le kletvice. Skozi okno prevelikega avtomobila opazujemo, kako so prevladujoči načini premikanja spremenili podobo naših mest, vplivali na gradnjo in zaznamovali lokalne identitete. Razmišljamo o realnih izboljšavah, iščemo primere dobre prakse.

"},{"kind":"shortcode","component":"shortcode-ava4d","url":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174574076","title":"Četrti del: Promet in mobilnost"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Peti del: Futurizem boljšega življenja

"},{"kind":"iframe","content":"

"},{"kind":"html","content":"

S strokovnjaki in mladimi razmišljamo o simbiozi v družbenih čebelnjakih prihodnosti in se sprašujemo, na kaj nikakor ne smemo pozabiti, ko razmišljamo o kakovosti življenja v mestih. Kakšna bodo v resnici mesta prihodnosti, kakšne metamorfoze urbanega okolja se obetajo? Katere vrednote bi morali ohraniti, kako poiskati še sprejemljivo ravnovesje med interesi kapitala in resničnimi potrebami ljudi, kako v širšo družbeno korist sinhronizirati umetno inteligenco in zdravo človeško pamet?

"},{"kind":"shortcode","component":"shortcode-ava4d","url":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174575673","title":"Peti del: Futurizem boljšega življenja"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Dodatne vsebine:

"},{"kind":"html","content":"

Debata o mestih prihodnosti z dijaki v Celju

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Debata z dijaki v Celju
*foto:* Gimnazija Celje - Center

"},{"kind":"html","content":"

Z dijaki Gimnazije Celje – Center razpravljamo o tem, kje in kako bomo živeli, kako pametne stavbe bomo gradili, kakšna infrastruktura nas bo popeljala v prihodnost, s čim se bomo vozili, kaj bomo storili z odpadki. Iščemo futuristično-realistične ideje, poglede, rešitve, vizije. Od “letečih krožnikov” Nikole Tesle do sodobnih tehnologij. Kako pa si v resnici želimo živeti čez 50 let? Katere vrednote bi morali ohraniti tudi v mestih prihodnosti? Se mora človek vrniti na prvo mesto? Od umetne inteligence do zdrave človeške pameti. Od Celeie historice do Celeie futuris.

"},{"kind":"shortcode","component":"shortcode-ava4d","url":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174576092","title":"Debata z dijaki v Celju"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Pogovor z Robertom Muggahom, raziskovalcem širitve mest

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Robert Muggah
*foto:* Igarape Institute

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"shortcode","component":"shortcode-ava4d","url":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174568311","title":"Intervju: Robert Muggah"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Pogovor z dr. Tereso Cordovo, vodjo projektov v degradiranih soseskah

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — dr. Teresa Cordova
*foto:* Great Cities Institute

"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"shortcode","component":"shortcode-ava4d","url":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost-vala-202/174580781","title":"Intervju: dr. Teresa Cordova"},{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Serija Mesta prihodnosti je prejela priznanje za najboljši slovenski prispevek na mednarodnem natečaju Siemens CEE Press Award 2019!

"},{"kind":"html","content":"

Gosti v seriji:

"},{"kind":"html","content":"

Povezave do posameznih delov serije:

"},{"kind":"html","content":"

* Dodano leta 2020: Mesta prihodnosti: Po epidemiji

V Celju smo z gimnazijci razpravljali o mestih prihodnosti. Mladi razmišljajo, da bi promet v naslednjih desetletjih kazalo načrtovati pod zemljo in ne po zraku. Ker bo tako manj gneče in manj moteče za naravo. Kot zelo dobro alternativo vidijo urbano čebelarstvo, čebele nas lahko za prihodnost naučijo sodelovanja, nam pokažejo, kako lahko velika skupina v resnici deluje kot družina. Če bomo želeli živeti boljše, bomo morali stremeti k manj dražljajem, iskati manj hrupa, manj reklam. Le z minimalizmom in več umirjenosti bomo prihranili notranjo energijo za res pomembne stvari in uživali kakovostno življenje. “Daj, kolikor vzameš. In vse bo dobro,” veli star maorski pregovor.

Moč prevzemajo mesta in korporacije. Kaj se bo zgodilo, če mesta ne bodo več v interesu ljudi ampak kapitala? Nas lahko to čez 100 let pripelje v globalno diktaturo?

Kakšna bodo v resnici mesta prihodnosti, kakšne metamorfoze urbanega okolja se obetajo? Katere vrednote bi morali ohraniti, kako poiskati še sprejemljivo ravnovesje med interesi kapitala in resničnimi potrebami ljudi, kako v širšo družbeno korist sinhronizirati umetno inteligenco in zdravo človeško pamet?

Dobrodošli na poti naprej in nazaj v prihodnost!

Sogovorniki:

Dr. Theresa Cordova (Univerza v Chicagu), Dr. Marko Grobelnik (laboratorij za umetno inteligenco IJS), Petr Vorlik (Praška arhitekturna fakulteta), Maja Simoneti (Inštitut za politike prostora) dr. Blaž Vurnik (Mestni muzej Ljubljana), Roberta Marcaccio (DSDHA London), Dr. Gregor Papa (odsek za računalniške sisteme na IJS), dr. Christa Sommerer (intermedijska umetnica), Laura Gatti (krajinska arhitektka), Robert Muggah (Inštitut Igarape), Janez Dovč (fizik in glasbenik), dijaki Anej Kostrevc, Maj Mravlak, Katrin Kovač, Aleksander Breznikar, Jernej Lah, Nejc Drev in Mitja Suvajac (Gimnazija Celje – Center)

Priporočamo:

","excerpt":"S strokovnjaki in mladimi razmišljamo o simbiozi v družbenih čebelnjakih prihodnosti; na kaj nikakor ne smemo pozabiti, ko razmišljamo o kakovosti življenja v mestih","featured-media-id":15642,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174575673","abovetitle":"","subtitle":"S strokovnjaki in mladimi razmišljamo o simbiozi v družbenih čebelnjakih prihodnosti; na kaj nikakor ne smemo pozabiti, ko razmišljamo o kakovosti življenja v mestih","category-text":"False","permalink":"2018/11/frekvenca-x-132/","show-start":"2018-11-15T12:00:00+01:00","show-end":"2018-11-15T12:30:00+01:00","audio-length":"2141","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2018/11/15/Futurizemboljegaivljenja4021312.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174575673","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Moč prevzemajo mesta in korporacije. Kaj se bo zgodilo, če mesta ne bodo več v interesu ljudi ampak kapitala? Nas lahko to čez 100 let pripelje v globalno diktaturo?

"},{"kind":"html","content":"

Dobrodošli na poti naprej in nazaj v prihodnost!

"},{"kind":"html","content":"

Sogovorniki:

"},{"kind":"html","content":"

Priporočamo:

"},{"kind":"html","content":"

Kam se bo preselil promet prihodnosti, kdo ali kaj nas bo vozil, kaj bomo počeli v futurističnih prevoznih sredstvih? Lahko da bomo po drugem tiru nekoč gradili še tretji pas, vzpostavili mestni letalski promet, bolje izkoristili vodo, morda pa je v urbanih okoljih kar kolo še najučinkovitejša rešitev.

Med vožnjo z različnimi prevoznimi sredstvi sedanjosti iščemo nove poti do boljšega prometa in mobilnosti prihodnosti. Skozi okno prevelikega avtomobila opazujemo, kako so prevladujoči načini premikanja spremenili podobo naših mest, vplivali na gradnjo in zaznamovali lokalne identitete. Razmišljamo o realnih izboljšavah, iščemo primere dobre prakse.

“Če uredimo drago prometno infrastrukturo s pločniki, ovirami in podobnim, je ta zelo neprilagodljiva. Zelo težko jo bo nekoč preobraziti, ko bodo na ceste zapeljali denimo samovozeči avtomobili. Upoštevati moramo tudi – ljudi.”

V mestni gneči sanjamo o igranju taroka v avtonomnih avtomobilih prihodnosti. Pri gasilcih preverjamo, kaj bi se z varnostnega vidika zgodilo, če bi na avtocesti trčilo več električnih avtomobilov. Zapeljemo se v največje slovensko krožišče, ki ga povsem upravlja umetna inteligenca. Ustavimo se v centru za nadzor semaforjev in se med iskanjem parkirišča strinjamo, da bodo v prometu večne zagotovo ostale le kletvice.

Sogovorniki: Petr Vorlik (Praška arhitekturna fakulteta), dr. Blaž Vurnik (Mestni muzej Ljubljana), Aleš Žibert (Center za upravljanje prometa Ljubljana), Vladimir Zadina (Smart Prague), Rok Magister (SAP), Roberta Marcaccio (DSDHA London), Dejan Perušek (Ljubljanska gasilska brigada), dr. Tadej Kosel (Fakulteta za strojništvo)

Prvi del serije o rasti in spreminjanju urbanih okolij najdete tukaj, drugi del o bivališčih in soseskah tukaj, tretji del o ožilju mest in javni infrastrukturi pa tukaj.

Predlogi za nadaljnje brskanje:

Projekt DriveGreen

Prilagajanje mest pešcem – The Guardian

“Driverless Dilemma” – podkast RadioLab

Avtomobil, vir podatkov – APM

Razvoj drugačnih cest prihodnosti – B1M

Delovne migracije v Sloveniji – Statistični urad

Center za upravljanje prometa v Ljubljani

\"\" — \n\t\t\t\tShema krožišča Tomačevo\n\t\t\t\t

\"\" — \n\t\t\t\tCenter za upravljanje prometa v Ljubljani\n\t\t\t\t

\n\t\t

","excerpt":"V četrtem delu serije Mesta prihodnosti med vožnjo po ljubljanskih cestah, s kolesarji in na mestnem avtobusu razmišljamo o načinih premikanja v prihodnosti","featured-media-id":15581,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174574076","abovetitle":"","subtitle":"V četrtem delu serije Mesta prihodnosti med vožnjo po ljubljanskih cestah, s kolesarji in na mestnem avtobusu razmišljamo o načinih premikanja v prihodnosti","category-text":"False","permalink":"2018/10/frekvenca-x-131/","show-start":"2018-11-08T12:00:00+01:00","show-end":"2018-11-08T12:30:00+01:00","audio-length":"2232","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2018/11/08/Mestaprihodnosti45Tarokvprometuprihodnosti4012194.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174574076","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Kam se bo preselil promet prihodnosti, kdo ali kaj nas bo vozil, kaj bomo počeli v futurističnih prevoznih sredstvih? Lahko da bomo po drugem tiru nekoč gradili še tretji pas, vzpostavili mestni letalski promet, bolje izkoristili vodo, morda pa je v urbanih okoljih kar kolo še najučinkovitejša rešitev.

"},{"kind":"html","content":"

“Če uredimo drago prometno infrastrukturo s pločniki, ovirami in podobnim, je ta zelo neprilagodljiva. Zelo težko jo bo nekoč preobraziti, ko bodo na ceste zapeljali denimo samovozeči avtomobili. Upoštevati moramo tudi – ljudi.”

"},{"kind":"html","content":"

Prvi del serije o rasti in spreminjanju urbanih okolij najdete tukaj, drugi del o bivališčih in soseskah tukaj, tretji del o ožilju mest in javni infrastrukturi pa tukaj.

"},{"kind":"html","content":"

Predlogi za nadaljnje brskanje:

"},{"kind":"html","content":"

Projekt DriveGreen

"},{"kind":"html","content":"

Prilagajanje mest pešcem – The Guardian

"},{"kind":"html","content":"

“Driverless Dilemma” – podkast RadioLab

"},{"kind":"html","content":"

Avtomobil, vir podatkov – APM

"},{"kind":"html","content":"

Razvoj drugačnih cest prihodnosti – B1M

"},{"kind":"html","content":"

Delovne migracije v Sloveniji – Statistični urad

"},{"kind":"html","content":"

Center za upravljanje prometa v Ljubljani

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \n\t\t\t\tShema krožišča Tomačevo\n\t\t\t\t

\"\" — \n\t\t\t\tCenter za upravljanje prometa v Ljubljani\n\t\t\t\t

Frekvenca X se ob praznovanju svoje 10-letnice že nekaj tednov sprehaja po mestih prihodnosti. V petdelni seriji raziskujemo spremembe, ki jih ob hitri rasti doživljajo naša mesta, in iščemo majhne trike in velike ideje za boljša mesta. Naravne nesreče so vse pogostejše, mesta morajo zato sprejemati različne ukrepe za blažitev posledic podnebnih sprememb. Eden izmed pristopov je tudi urejanje urbanega zelenja. Pregledamo primer dobre prakse iz tujine in razmišljamo o vlogi, ki jo v mestih igrajo drevesa in druge rastline.

","excerpt":"Frekvenca X se ob praznovanju svoje 10-letnice že nekaj tednov sprehaja po mestih prihodnosti. V petdelni seriji raziskujemo spremembe, ki jih ob hitri rasti doživljajo […]","featured-media-id":4522,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"False","permalink":"2018/10/urbano-zelenje-v-mestih-prihodnosti/","show-start":"2018-11-02T12:00:00+01:00","show-end":"2018-11-02T12:10:00+01:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"41"},{"type":"Author","id":"249"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"4522"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/4522"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"81267","attributes":{"wp-id":355204,"date":"2018-10-12T00:10:53+02:00","modified":"2018-11-06T10:11:57+01:00","slug":"frekvenca-x-130","post-type":"post","title":"Nevidno ožilje mest","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2018/10/frekvenca-x-130/","content":"

Odpravimo se v srce slovenskega električnega omrežja, odkrivamo različne pristope k tako imenovanim pametnim mestom, sprašujemo se tudi o vplivu urejanja javne infrastrukture na zdravje in pomenu sodelovanja prebivalcev v procesih odločanja o njihovih soseskah.

Vsakdanje življenje v mestih poganja nevidno ožilje, infrastruktura, po kateri se pretakajo energija, voda, hrana, podatki, ljudje in ideje. Pa tudi fekalije in vse več odpadkov. Nove tehnologije in umetna inteligenca hitro spreminjajo načine, kako upravljamo mesta, več tisoč tipal in gore podatkov nam omogočajo nadzor nad procesi, o katerih včasih nismo vedeli ničesar. Kako lahko obstoječo javno infrastrukturo nadgradimo in spremenimo, da bo učinkoviteje zadostila potrebam vse številnejšega prebivalstva?

“Za pametna mesta je treba infrastrukturo razvijati celovito, ne le na posameznih področjih. Šele z združevanjem učinkov različnih podsistemov se je mogoče dokopati do inovativnih tehnoloških rešitev.”

Sogovorniki: Andrej Vrbinc, vodja Republiškega centra vodenja (ELES), dr. Gregor Papa, vodja odseka za računalniške sisteme (IJS), Rok Magister (SAP), Franziska Dolak (Siemens), Maja Simoneti (Inštitut za politike prostora), Teresa Cordova (Great Cities Institute, University od Illinois in Chicago).

Prvi del serije o rasti in spreminjanju urbanih okolij najdete tukaj, drugi del o bivališčih in soseskah pa tukaj.

Predlogi za nadaljnje brskanje:

Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Pametna mesta in skupnosti

Protipoplavna infrastruktura v Tokiu

Kako dvigovanje morja ogroža internetno infrastrukturo

Uvajanje participatornega proračuna v Pazinu na Hrvaškem

Reportaža iz ljubljanskega kanalizacijskega omrežja v Infodromu

\"\" — Republiški center vodenja, ELES
*foto:* ELES

* V besedilo oddaje se nam je prikradla napaka. V Sloveniji na leto porabimo približno 13 tisoč GWh električne energije, ne 13 GWh, kot smo prvotno zapisali.

","excerpt":"V tretjem delu serije Mesta prihodnosti raziskujemo skrito infrastrukturo, zaradi katere mesta sploh lahko delujejo","featured-media-id":15391,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174571153","abovetitle":"","subtitle":"V tretjem delu serije Mesta prihodnosti raziskujemo skrito infrastrukturo, zaradi katere mesta sploh lahko delujejo","category-text":"False","permalink":"2018/10/frekvenca-x-130/","show-start":"2018-10-25T12:00:00+02:00","show-end":"2018-10-25T12:30:00+02:00","audio-length":"2089","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2018/10/25/Mestaprihodnosti35Nevidnooiljemest3998474.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174571153","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Odpravimo se v srce slovenskega električnega omrežja, odkrivamo različne pristope k tako imenovanim pametnim mestom, sprašujemo se tudi o vplivu urejanja javne infrastrukture na zdravje in pomenu sodelovanja prebivalcev v procesih odločanja o njihovih soseskah.

"},{"kind":"html","content":"

“Za pametna mesta je treba infrastrukturo razvijati celovito, ne le na posameznih področjih. Šele z združevanjem učinkov različnih podsistemov se je mogoče dokopati do inovativnih tehnoloških rešitev.”

"},{"kind":"html","content":"

Prvi del serije o rasti in spreminjanju urbanih okolij najdete tukaj, drugi del o bivališčih in soseskah pa tukaj.

"},{"kind":"html","content":"

Predlogi za nadaljnje brskanje:

"},{"kind":"html","content":"

Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Pametna mesta in skupnosti

"},{"kind":"html","content":"

Protipoplavna infrastruktura v Tokiu

"},{"kind":"html","content":"

Kako dvigovanje morja ogroža internetno infrastrukturo

"},{"kind":"html","content":"

Uvajanje participatornega proračuna v Pazinu na Hrvaškem

"},{"kind":"html","content":"

Reportaža iz ljubljanskega kanalizacijskega omrežja v Infodromu

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — Republiški center vodenja, ELES
*foto:* ELES

"},{"kind":"html","content":"

* V besedilo oddaje se nam je prikradla napaka. V Sloveniji na leto porabimo približno 13 tisoč GWh električne energije, ne 13 GWh, kot smo prvotno zapisali.

Obiščemo najpametnejšo stavbo v Sloveniji, v kateri je nekaj tisoč senzorjev, vse je popolnoma avtomatizirano. Gremo v milansko stolpnico, na kateri raste 20 tisoč rastlin. Preselimo se v barcelonsko sosesko, ki je prednost na cestah dala pešcem in kolesarjem. Pogovarjamo se z Benečani, ki v boju proti masovnemu turizmu okupirajo prazne hiše.

V drugem delu serije o mestih prihodnosti iščemo majhne trike in velike ideje za boljša bivališča in soseske prihodnosti. S hitrimi širitvami mest pospešeno nastajajo nove pobude z inovativnimi metodami gradnje, zasnove in upravljanja prebivališč. Razmišljamo o primerih dobrih praks, ki so z enostavnimi arhitekturnimi in urbanističnimi posegi dosegle opazne spremembe v življenjskih vzorcih prebivalcev.

“Zelenje in drevesa lahko postavimo v središče procesa oblikovanja, postali bi lahko interesna skupina, ki bi jo morali upoštevati.”

Sogovorniki: Laura Gatti (krajinska arhitektka in agronomka), Maja Simoneti (Inštitut za politike prostora), Patrick Kappert (prebivalec superotoka v Barceloni), Nicola Ussardi (Assemblea Sociale per la Casa, Benetke)

Prvi del serije o hitrih širitvah mest najdete tukaj, tretji del o nevidnem ožilju mest pa tukaj

Predlogi za dodatno brskanje:

Podatki o Navpičnem gozdu (Bosco Verticale)

Video o “superotoku” Poblenou

Facebook skupina beneških aktivistov

Ukrepi, ki jih mesta sprejemajo za omejevanje masovnega turizma (in CityLab nasploh)

Reportaža o zelenih strehah Ljubljane na Prvem

Objavili smo tudi izvirni intervju z raziskovalcem širitve mest Robertom Muggahom

","excerpt":"V drugem delu serije Mesta prihodnosti iščemo majhne trike in velike ideje za boljša bivališča in soseske prihodnosti","featured-media-id":15329,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174569537","abovetitle":"","subtitle":"V drugem delu serije Mesta prihodnosti iščemo majhne trike in velike ideje za boljša bivališča in soseske prihodnosti","category-text":"False","permalink":"2018/10/frekvenca-x-128/","show-start":"2018-10-18T12:00:00+02:00","show-end":"2018-10-18T12:30:00+02:00","audio-length":"2141","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2018/10/18/Mestaprihodnosti25Hienadrevesihalidrevesanahiah3990301.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174569537","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Obiščemo najpametnejšo stavbo v Sloveniji, v kateri je nekaj tisoč senzorjev, vse je popolnoma avtomatizirano. Gremo v milansko stolpnico, na kateri raste 20 tisoč rastlin. Preselimo se v barcelonsko sosesko, ki je prednost na cestah dala pešcem in kolesarjem. Pogovarjamo se z Benečani, ki v boju proti masovnemu turizmu okupirajo prazne hiše.

"},{"kind":"html","content":"

“Zelenje in drevesa lahko postavimo v središče procesa oblikovanja, postali bi lahko interesna skupina, ki bi jo morali upoštevati.”

"},{"kind":"html","content":"

Prvi del serije o hitrih širitvah mest najdete tukaj, tretji del o nevidnem ožilju mest pa tukaj

"},{"kind":"html","content":"

Predlogi za dodatno brskanje:

"},{"kind":"html","content":"

Podatki o Navpičnem gozdu (Bosco Verticale)

"},{"kind":"html","content":"

Video o “superotoku” Poblenou

"},{"kind":"html","content":"

Facebook skupina beneških aktivistov

"},{"kind":"html","content":"

Ukrepi, ki jih mesta sprejemajo za omejevanje masovnega turizma (in CityLab nasploh)

"},{"kind":"html","content":"

Reportaža o zelenih strehah Ljubljane na Prvem

"},{"kind":"html","content":"

Objavili smo tudi izvirni intervju z raziskovalcem širitve mest Robertom Muggahom

Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora

“Pričakujemo lahko več modelov mest, ki bodo videti kot Singapur. Takšna mesta bodo temeljila na tehnologijah, bodo bolj totalitarna, demokracije bo manj. Vzpostavljale se bodo povezave, a ne v prostoru, temveč v času. Nastale bodo interesne mestne zveze, na primer Londubaj (London in Dubaj), Pekingapur (Peking in Singapur), morda celo Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora,” razmišlja dr. Dan Podjed, antropolog in preučevalec mest.

Gosti: Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Teresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV)

V prvem delu podkasta analiziramo, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo.

Objavili smo tudi posnetek in prepis celotnega intervjuja z raziskovalcem širitve mest Robertom Muggahom
\n
Drugi del serije o bivališčih in soseskah najdete tukaj, tretjega o nevidnem ožilju mest pa tukaj

Namigi za dodatno brskanje:

Robert Muggah – vizualizacije podatkov o ranljivosti mest, govor za TEDGlobal, prispevki za CityLab, prispevki za Guardian
\n
Primer strategije dela s soseskami v Chicagu, projekt The Great Cities Institute UIC, ki ga vodi dr. Teresa Cordova
\n
Projekcije rasti mest
\n
Prikaz rasti prebivalstva skozi zgodovino
\n
Zbornik o trajnostnem razvoju mest in naravnih nesrečah
\n
Vizualizirani statistični podatki o naravnih nesrečah
\n
Vroči mikrofon o poročilu nedavnega medvladnega podnebnega foruma ZN

*V petih delih serije o pametnih mestih podrobno analiziramo prihodnost urbanega življenja, sodobne bivanjske rešitve, promet prihodnosti, infrastrukturo, ravnanje z odpadki, kakovost življenja … Z gimnazijci bomo razpravljali o njihovih vizijah mest prihodnosti.

\n
🏙 #MestaPrihodnosti so živi organizmi, nove tehnologije in umetna inteligenca spreminjajo njihov krvni obtok. V @FrekvencaX se z @dandanko sprašujemo, kako bodo delovala ob izjemno hitri rasti?
\n🔊 Četrtek ob 12.00 @Val202! pic.twitter.com/rtRIveWeug
\n
— Jan Grilc (@JanGrilc) October 10, 2018

","excerpt":"Urbana okolja rastejo in se spreminjajo hitreje kot kdajkoli prej. Morda bo v Sloveniji nastal Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora","featured-media-id":15230,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174567970","abovetitle":"","subtitle":"Urbana okolja rastejo in se spreminjajo hitreje kot kdajkoli prej. Morda bo v Sloveniji nastal Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora","category-text":"False","permalink":"2018/09/frekvenca-x-129/","show-start":"2018-10-11T12:00:00+02:00","show-end":"2018-10-11T12:30:00+02:00","audio-length":"2104","is-immutable":true,"twitter-embed":true,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2018/10/11/Mestaprihodnosti15LondubajPekingapurinLjubljanabor3982920.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174567970","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora

"},{"kind":"html","content":"

Gosti: Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Teresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV)

"},{"kind":"html","content":"

Objavili smo tudi posnetek in prepis celotnega intervjuja z raziskovalcem širitve mest Robertom Muggahom
\n
Drugi del serije o bivališčih in soseskah najdete tukaj, tretjega o nevidnem ožilju mest pa tukaj

"},{"kind":"html","content":"

Namigi za dodatno brskanje:

"},{"kind":"html","content":"

Robert Muggah – vizualizacije podatkov o ranljivosti mest, govor za TEDGlobal, prispevki za CityLab, prispevki za Guardian
\n
Primer strategije dela s soseskami v Chicagu, projekt The Great Cities Institute UIC, ki ga vodi dr. Teresa Cordova
\n
Projekcije rasti mest
\n
Prikaz rasti prebivalstva skozi zgodovino
\n
Zbornik o trajnostnem razvoju mest in naravnih nesrečah
\n
Vizualizirani statistični podatki o naravnih nesrečah
\n
Vroči mikrofon o poročilu nedavnega medvladnega podnebnega foruma ZN

"},{"kind":"html","content":"

\n
🏙 #MestaPrihodnosti so živi organizmi, nove tehnologije in umetna inteligenca spreminjajo njihov krvni obtok. V @FrekvencaX se z @dandanko sprašujemo, kako bodo delovala ob izjemno hitri rasti?
\n🔊 Četrtek ob 12.00 @Val202! pic.twitter.com/rtRIveWeug
\n
— Jan Grilc (@JanGrilc) October 10, 2018

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"41"},{"type":"Author","id":"71"},{"type":"Author","id":"249"}],"meta":{"count":3}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"15230"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/15230"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"15231"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/15231"}}}}],"included":[{"type":"Author","id":"249","attributes":{"slug":"podjed_dan","name":"Dan Podjed","twitter":"","facebook":"","title":"Strokovni sodelavec","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Author","id":"41","attributes":{"slug":"jangrilc","name":"Jan Grilc","twitter":"@JanGrilc","facebook":"","title":"Novinar, voditelj in spletni redaktor","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnajg-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnajg-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"71","attributes":{"slug":"vahlc","name":"Luka Hvalc","twitter":"@vahlc","facebook":"https://www.facebook.com/luka.hvalc","title":"Urednik Uredništva dnevno aktualni program","description":"Priradioštudental na 202. Ostal. Najraje na valovih znanosti in informacijskih tehnologij ter na frekvencah različnih originalov, interaktivni Val vseskozi. Leteči dežurni urednik. Poročal z Japonske. Robota še nima, zato lastnoprstno tvita kot @vahlc.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnalh-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnalh-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"78","attributes":{"slug":"majaratej","name":"Maja Ratej","twitter":"@MajaRatej","facebook":"","title":"Dnevna urednica in novinarka","description":"Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, zdaj študijsko sledi kognitivni znanosti. \r\n\r\nZanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-450x600.jpg"}},{"type":"Category","id":"32","attributes":{"wp-id":13,"description":"Oddaja o znanosti za vse starosti.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/frekvencax/","name":"Frekvenca X","slug":"frekvencax","parent-wp-id":0,"permalink":"frekvencax/","show-description":"Oddaja o znanosti za vse starosti.","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/frekvencax_logo_sredinski_square_color_on_black-2000px-01-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Četrtek","broadcast-hour":"12.00","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"7"},{"type":"CategoryShowLink","id":"8"},{"type":"CategoryShowLink","id":"120"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"6","attributes":{"wp-id":22,"description":"","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Media","id":"15230","attributes":{"wp-id":354841,"title":"Metamorfoze urbanega okolja","caption":"","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/metamorfoze-urbanega-okolja.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/metamorfoze-urbanega-okolja-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/metamorfoze-urbanega-okolja-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/metamorfoze-urbanega-okolja.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"15231","attributes":{"wp-id":354842,"title":"Pexels-pixa","caption":"","media-source":"Pixabay - Pexels","media-source-url":"https://pixabay.com/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/pexels-pixa-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/pexels-pixa-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/pexels-pixa-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/09/pexels-pixa-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"15329","attributes":{"wp-id":355784,"title":"Milano","caption":"Stolpnica Bosco Verticale (Navpični gozd) v Milanu","media-source":"Val 202 / Maruša Kerec","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/milano-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/milano-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/milano-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/milano-1200x815.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"15391","attributes":{"wp-id":356616,"title":"IMG_20181023_102521","caption":"","media-source":"Val 202 / Jan Grilc","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/img_20181023_102521-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/img_20181023_102521-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/img_20181023_102521-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/img_20181023_102521-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"15581","attributes":{"wp-id":358707,"title":"16049118954_09ade2608c_k","caption":"","media-source":"Flickr/International Railway Summit","media-source-url":"https://www.flickr.com/photos/railsummit/16049118954/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/16049118954_09ade2608c_k-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/16049118954_09ade2608c_k-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/16049118954_09ade2608c_k-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/16049118954_09ade2608c_k-1200x801.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"15642","attributes":{"wp-id":359420,"title":"Čebelnjak","caption":"","media-source":"Srdjan Živulović /BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/cebelnjak-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/cebelnjak-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/cebelnjak-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/11/cebelnjak-1200x796.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"16078","attributes":{"wp-id":365684,"title":"Pexels-pixa","caption":"","media-source":"pexels/Pixabay","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/12/pexels-pixa-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/12/pexels-pixa-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/12/pexels-pixa-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/12/pexels-pixa-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21889","attributes":{"wp-id":433452,"title":"ny-corona","caption":"New York med epidemijo","media-source":"Reuters/MMC-RTVSLO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ny-corona-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ny-corona-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ny-corona-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/ny-corona.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"4522","attributes":{"wp-id":139050,"title":"ONKOLOSKI INSTITUT PARK MOGOCNA DREVESA ARHITEKTURA MEDICINA ZDRAVSTVO","caption":"","media-source":"Žiga Živulović jr. /Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/10/photo_294545_20111201-720x360.jpg","src-small-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/10/photo_294545_20111201-360x215.jpg","src-square-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/10/photo_294545_20111201-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/10/photo_294545_20111201-1024x709.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":1,"count":9}}}