{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=ninazagoricnik&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=ninazagoricnik&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=39&page_size=12","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=ninazagoricnik&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"112287","attributes":{"wp-id":430782,"date":"2020-05-15T00:14:53+02:00","modified":"2020-05-26T11:41:16+02:00","slug":"proti-etru-spet-ta-dez-60","post-type":"post","title":"Eden najmlajših arhitekturnih birojev v Sloveniji a2o2","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/proti-etru-spet-ta-dez-60/","content":"

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki vam da misliti.

","excerpt":"Člani biroja a2o2 delujejo kot skupina. Ne zanima jih samo arhitektura, ampak več procesov, na ta način sami sebe preizkušajo znotraj skupine in pri projektih","featured-media-id":null,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Člani biroja a2o2 delujejo kot skupina. Ne zanima jih samo arhitektura, ampak več procesov, na ta način sami sebe preizkušajo znotraj skupine in pri projektih","category-text":"False","permalink":"2020/05/proti-etru-spet-ta-dez-60/","show-start":"2020-05-28T20:00:00+02:00","show-end":"2020-05-28T22:00:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki vam da misliti.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"138"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"20"},{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":null},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"1934"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/1934"}}}},{"type":"Post","id":"112273","attributes":{"wp-id":430768,"date":"2020-05-15T00:13:45+02:00","modified":"2020-05-26T12:09:48+02:00","slug":"kulturnice-590","post-type":"post","title":"Ob stoletnici novomeške pomladi","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/kulturnice-590/","content":"

Skupina mladih novomeških umetnikov in zagnancev je po Prvi svetovni vojni v Novem mestu izpeljala enodnevni umetniški podvig, ki je v slovenski kulturni zgodovini zapisan kot novomeška pomlad: Anton Podbevšek, Miran Jarc, Marij Kogoj, Josip Vidmar, Rihard Jakopič, Leon Štukelj, Marjan Mušič in Božidar Jakac.

","excerpt":"Novomeška pomlad predstavlja kulturno-umetniško manifestacijo iz leta 1920","featured-media-id":21788,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Novomeška pomlad predstavlja kulturno-umetniško manifestacijo iz leta 1920","category-text":"False","permalink":"2020/05/kulturnice-590/","show-start":"2020-05-28T14:00:00+02:00","show-end":"2020-05-28T14:20:00+02:00","audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21788"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21788"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111922","attributes":{"wp-id":429847,"date":"2020-05-08T00:14:54+02:00","modified":"2020-05-26T08:11:38+02:00","slug":"proti-etru-spet-ta-dez-59","post-type":"post","title":"Tržaška režiserka Katja Colja raziskuje vse meje, ki zaznamujejo ljudi","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/proti-etru-spet-ta-dez-59/","content":"

Filmska režiserka in scenaristka Katja Colja, ki živi in ustvarja v Rimu je avtorica celovečernega igranega filma ‘Igor in Roza’, ki je svetovno premiero doživel lani v Šanghaju. V njem nastopata Boris Cavazza in popularna italijanska igralka Lunetta Savino, ki je za vlogo Roze v Italiji prejela dve največji filmski priznanji, Boris Cavazza pa nagrado za najboljšega igralca na Kalifornijskem festivalu v ZDA. Film je na Festivalu slovenskega filma je prejel Vesno za najboljši scenarij.

“To je intimna drama o dolgoletni ljubezni, ki je postavljena na preizkušnjo po družinski tragediji, ko jima umre hči.”

Katja Colja je zadnji dve desetletji posnela nekaj izjemnih dokumentarnih filmov, ki tematizirajo življenje ljudi ob meji in zanje prejela številne nagrade. Igor in Rosa je njen celovečerni igrani prvenec, junija ga bomo ponovno videli v Ljubljani.

“V svojem prvencu raziskujem duševne in telesne meje med obema protagonistoma, pravi režiserka Colja, » Ko ženska izgubi moža, je vdova – kaj pa če izgubi otroka? Ni besede, ki bi jo opredelila, in to je vprašanje, ki me je vodilo pri pripovedovanju zgodbe. To je bila meja, ki sem jo raziskala in poskušala povedati v svojem filmu z neizrečenimi besedami in pričakovanji.”

Katja Colja se je rodila v Repnu pri Trstu. Po študiju na tržaški filozofski fakulteti je začela ustvarjati kot režiserka in scenaristka za slovenski televizijski program Deželnega sedeža RAI za Furlanijo – Julijsko krajino ter za druge produkcijske hiše.

Ko se je preselila v Rim je sodelovala s priznanimi italijanskimi filmskimi režiserji, kot so: Ettore Scola, Nanni Moretti in brata Taviani.

","excerpt":"Filmska režiserka in scenaristka Katja Colja živi in ustvarja v Rimu","featured-media-id":21718,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174694711","abovetitle":"","subtitle":"Filmska režiserka in scenaristka Katja Colja živi in ustvarja v Rimu","category-text":"False","permalink":"2020/05/proti-etru-spet-ta-dez-59/","show-start":"2020-05-21T20:00:00+02:00","show-end":"2020-05-21T22:00:00+02:00","audio-length":"1347","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/21/KatjaColja4767104.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694711","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“To je intimna drama o dolgoletni ljubezni, ki je postavljena na preizkušnjo po družinski tragediji, ko jima umre hči.”

"},{"kind":"html","content":"

Ko se je preselila v Rim je sodelovala s priznanimi italijanskimi filmskimi režiserji, kot so: Ettore Scola, Nanni Moretti in brata Taviani.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"106"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"20"},{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21718"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21718"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111908","attributes":{"wp-id":429833,"date":"2020-05-08T00:13:47+02:00","modified":"2020-05-25T18:11:35+02:00","slug":"kulturnice-587","post-type":"post","title":"Po srcu sem industrijska oblikovalka","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/kulturnice-587/","content":"

“Želim delati s podjetji, ki vejo, zakaj želijo delati z menoj, kaj pričakujejo, kaj želijo in zakaj je to za njih dobro, najraje pa s podjetji, ki z veliko strastjo delajo tisto, kar delajo.”

Nika Zupanc je s s svojimi predmeti prepričala svetovno znana podjetja. Med zadnjimi je največje italijansko podjetje Natuzzi. Za njegovo najnovejšo kolekcijo Deep je oblikovala predmete za bivalne prostore: zofe, naslanjače, stole, mize, police za knjige, svetilke, ogledala in preproge.

“Po srcu sem industrijska oblikovalka in največji izziv mi je sodelovati takrat, ko imam zelo veliko nekih omejitev, ko moram upoštevati zgodovino podjetja, trg, kateremu je to namenjeno, finančne okvire ter razne tehnologije. Lahko je biti ustvarjalen, ko lahko narediš kar koli, ni pa enostavno, kadar si pri tem zelo omejen. Ti izzivi so esenca industrijskega oblikovanja.”

","excerpt":"Nika Zupanc je svetovno ena najprepoznavnejših slovenskih industrijskih oblikovalk","featured-media-id":null,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174694604","abovetitle":"","subtitle":"Nika Zupanc je svetovno ena najprepoznavnejših slovenskih industrijskih oblikovalk","category-text":"False","permalink":"2020/05/kulturnice-587/","show-start":"2020-05-21T14:00:00+02:00","show-end":"2020-05-21T14:20:00+02:00","audio-length":"666","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/05/21/NikaZupanc4766730.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174694604","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

“Želim delati s podjetji, ki vejo, zakaj želijo delati z menoj, kaj pričakujejo, kaj želijo in zakaj je to za njih dobro, najraje pa s podjetji, ki z veliko strastjo delajo tisto, kar delajo.”

"},{"kind":"html","content":"

“Po srcu sem industrijska oblikovalka in največji izziv mi je sodelovati takrat, ko imam zelo veliko nekih omejitev, ko moram upoštevati zgodovino podjetja, trg, kateremu je to namenjeno, finančne okvire ter razne tehnologije. Lahko je biti ustvarjalen, ko lahko narediš kar koli, ni pa enostavno, kadar si pri tem zelo omejen. Ti izzivi so esenca industrijskega oblikovanja.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":null},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"21709"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21709"}}}},{"type":"Post","id":"111583","attributes":{"wp-id":428942,"date":"2020-05-01T00:14:53+02:00","modified":"2020-05-15T21:52:38+02:00","slug":"proti-etru-spet-ta-dez-58","post-type":"post","title":"Platforma Producent na potezi je priložnost za izmenjavo mnenj in znanj filmske produkcije","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/proti-etru-spet-ta-dez-58/","content":"

Marina Gumzi vodi produkcijsko hišo Nosorogi, v kateri je med drugim nastal film Zgodbe iz kostanjevih gozdov režiserja Gregorja Božiča. S tem filmom se je tudi uvrstila med letošnjih dvajset izbranih producentov. Letošnja slovenska producentka “na potezi” v Cannesu je prišla v najožji izbor dvajsetih mladih producentov iz dvajsetih različnih držav iz vse Evrope. Petdnevni program, ki poteka virtualno, podjetnim mladim producentom ponuja povezovanje s koprodukcijskimi partnerji ter promocijsko in mednarodno prepoznavnost.

Na srečanju producentov se Marina Gumzi predstavlja s tremi projekti: z dokumentarnim filmom Sadje sonca in lune, ki ga kot koscenaristka in producentka ustvarja z Gregorjem Božičem, celovečerni film v razvoju z naslovom Nekaj je v zraku skupaj z režiserko Urško Djukić ter digitalno platformo za kolektivno produkcijo dokumentarnih in eksperimentalnih filmov.

“Kriteriji so standardni, strogo preverjani, v to dvajseterico se ne more uvrstiti kar vsakdo. Ocenjevali so filme, ki smo jih sproducirali v zadnjih treh letih, pregledali so, na katerih festivalih so bili predstavljeni in kakšen odziv so imeli v nacionalnem okolju. Vse to, kar šteje kot vrednost v evropskem filmskem okolju.”

Prvič je bila v Cannesu med študijem v Parizu. Na eni od stojnic canske tržnice je pomagala prodajni agentki pri promociji filmov. Letošnjega bo žal doživela le virtualno, za srečanje ‘producent na potezi’ jo je predlagal Slovenski filmski center.

“Gre predvsem za promocijsko platformo in pa za možnost mreženja, izmenjave informacij med producenti, ki so še del nove generacije, ki prihaja na mednarodno filmsko ustvarjalno polje, ampak so že izurjeni v svojih nacionalnih okoljih in tudi mednarodno.”

“Ta platforma pomeni, da si povemo, kako se spoprijemamo s tem položajem, da si izmenjamo izkušnje in da tisti, ki smo si po estetiki in vsebinah blizu, mogoče sklenemo morebitne dogovore za sodelovanja in koprodukcije.”

Marina Gumzi je ta hip na podiplomskem študiju v Berlinu, kjer se posveča raziskovanju novih in alternativnih oblik filmske distribucije, sodobnih kuratorskih politik ter trendov globalne cinefilije.

","excerpt":"Marina Gumzi je letošnja slovenska producentka 'na potezi '(Producer On The Move 2020) v Cannesu","featured-media-id":21623,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174693158","abovetitle":"","subtitle":"Marina Gumzi je letošnja slovenska producentka 'na potezi '(Producer On The Move 2020) v Cannesu","category-text":"False","permalink":"2020/04/proti-etru-spet-ta-dez-58/","show-start":"2020-05-14T20:00:00+02:00","show-end":"2020-05-14T22:00:00+02:00","audio-length":"1085","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/15/MarinaGumzifilmskaproducentkainscenaristka4757040.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174693158","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Kriteriji so standardni, strogo preverjani, v to dvajseterico se ne more uvrstiti kar vsakdo. Ocenjevali so filme, ki smo jih sproducirali v zadnjih treh letih, pregledali so, na katerih festivalih so bili predstavljeni in kakšen odziv so imeli v nacionalnem okolju. Vse to, kar šteje kot vrednost v evropskem filmskem okolju.”

"},{"kind":"html","content":"

“Gre predvsem za promocijsko platformo in pa za možnost mreženja, izmenjave informacij med producenti, ki so še del nove generacije, ki prihaja na mednarodno filmsko ustvarjalno polje, ampak so že izurjeni v svojih nacionalnih okoljih in tudi mednarodno.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"106"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21623"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21623"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111569","attributes":{"wp-id":428928,"date":"2020-05-01T00:13:46+02:00","modified":"2020-05-15T21:48:11+02:00","slug":"kulturnice-519","post-type":"post","title":"Vse poti vodijo v virtualni Cannes","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/kulturnice-519/","content":"

Ta teden bi se moral začeti 73. filmski festival v Cannesu, ki je tako kot vse druge največje manifestacije na svetu odpovedan. Rok Biček, filmski režiser in producent, z velikim zanimanjem in občudovanjem opazuje spletno diplomacijo, ki jo vleče umetniški direktor canskega festivala Thierry Fremaux:

“Mislim, da mu bodo potem sledili tudi drugi direktorji festivalov. Nihče si namreč ne upa narediti prve poteze in nihče razen Cannesa je tudi ne more. Canski filmski festival ima tak položaj v svetu, da lahko nekatere vzglede potegne za sabo, zato je tudi najpomembnejši filmski dogodek, mislim, da se te odgovornosti zavedajo in odgovorno ravnajo.”

Olmo Omerzu, filmski režiser je z žalostjo doživljal vse odpovedi festivalov: “Najprej Karlovy Vary, nato Locarno in to nejasno usodo, ali canski festival bo ali ne. Kot filmski ustvarjalec ugotavljam, da so nekatere stvari dejansko večje od nas samih.”

","excerpt":"Filmski festivali bi se morali ohraniti v takšni obliki, kot so, srečevanja in povezovanja so ključnega pomena za nastajanje filmske umetnosti","featured-media-id":21628,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174692974","abovetitle":"","subtitle":"Filmski festivali bi se morali ohraniti v takšni obliki, kot so, srečevanja in povezovanja so ključnega pomena za nastajanje filmske umetnosti","category-text":"False","permalink":"2020/04/kulturnice-519/","show-start":"2020-05-14T14:00:00+02:00","show-end":"2020-05-14T14:20:00+02:00","audio-length":"771","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/14/VsepotivodijovvirtualniCannes4756304.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174692974","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Mislim, da mu bodo potem sledili tudi drugi direktorji festivalov. Nihče si namreč ne upa narediti prve poteze in nihče razen Cannesa je tudi ne more. Canski filmski festival ima tak položaj v svetu, da lahko nekatere vzglede potegne za sabo, zato je tudi najpomembnejši filmski dogodek, mislim, da se te odgovornosti zavedajo in odgovorno ravnajo.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21628"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21628"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111204","attributes":{"wp-id":427962,"date":"2020-04-24T00:14:53+02:00","modified":"2020-05-08T07:43:47+02:00","slug":"proti-etru-spet-ta-dez-57","post-type":"post","title":"Vsaka zgodba ima subjektivne izkušnje tistih, ki so odšli in tistih, ki so ostali","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/proti-etru-spet-ta-dez-57/","content":"

Mirjam Milharčič Hladnik je soavtorica monografije Doba velikih migracij na Slovenskem (Aleksej Kalc, Janja Žitnik Serafin), v kateri s šestimi življenjskimi zgodbami ilustrira različna obdobja slovenskega izseljevanja: kam so se izseljevali, najbolj pereče motive, kako so se udejstvovali v teh krajih in kakšne so bile izkušnje. Mirjam Milharčič Hladnik je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in se že vse življenje ukvarja z migracijami.

“Migracije so zaznamovale razvoj slovenskega jezičnega prostora. A migracije niso del kolektivnega spomina, niso del šolskega sistema, kot da se nas to ne tiče. So pa migracijske zgodbe del družinskih, osebnih spominov, tam pa so. In kogarkoli boste vprašali, vam bo postregel vsaj eno zgodbo, saj je malo družin v Sloveniji in Evropi, ki v zadnjih 100 letih ne bi imele izseljenske ali priseljenske zgodbe.”

","excerpt":"Mirjam Milharčič Hladnik je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in soavtorica monografije Doba velikih migracij na Slovenskem, ","featured-media-id":19471,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174691388","abovetitle":"","subtitle":"Mirjam Milharčič Hladnik je znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in soavtorica monografije Doba velikih migracij na Slovenskem, ","category-text":"False","permalink":"2020/04/proti-etru-spet-ta-dez-57/","show-start":"2020-05-07T21:00:00+02:00","show-end":"2020-05-07T22:00:00+02:00","audio-length":"1843","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/08/MirjamMilhariHladnik4748087.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174691388","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Migracije so zaznamovale razvoj slovenskega jezičnega prostora. A migracije niso del kolektivnega spomina, niso del šolskega sistema, kot da se nas to ne tiče. So pa migracijske zgodbe del družinskih, osebnih spominov, tam pa so. In kogarkoli boste vprašali, vam bo postregel vsaj eno zgodbo, saj je malo družin v Sloveniji in Evropi, ki v zadnjih 100 letih ne bi imele izseljenske ali priseljenske zgodbe.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"106"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"19471"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/19471"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111190","attributes":{"wp-id":427948,"date":"2020-04-24T00:13:45+02:00","modified":"2020-05-07T17:00:01+02:00","slug":"kulturnice-584","post-type":"post","title":"Po spletu letos tudi bolonjski knjižni sejem","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/kulturnice-584/","content":"

Helena Koncut Kraljič je ena najuspešnejših slovenskih samostojnih založnic za otroško in mladinsko literaturo. Od leta 2005, ko je ustanovila založbo Morfem, so njene knjige izdale številne založbe v Španiji, Italiji, Turčiji, Braziliji, Koreji, Belgiji, Ukrajini, Rusiji, Maleziji, Romuniji, na Poljskem, Kitajskem, Portugalskem, Slovaškem. Samostojno se predstavlja tudi na največjem knjižnem sejmu za otroško in mladinsko literaturo v Bologni, ki letos poteka po spletu. Je zelo dejavna v založniški panogi in tudi pri organizaciji Slovenskega knjižnega sejma. Njeno najlepše ustvarjanje pa je pisanje zgodb za otroke in mladino.

O komunikaciji med založniki, agenti in avtorji, ki je sicer na sejmih kar mrgoli, v virtualnem svetu pa je položaj drugačen:

“Komunikacija sloni na svoji lastni iniciativi. Poteka z videoklici in po elektronski pošti. Blaznega navala ni. Je pa slaba odzivnost tudi posledica negotovosti, ki spremlja tudi založništvo, zato se založniki še bolj preudarno odločamo kot prej.”

","excerpt":"Knjižnice in knjigarne te dni odpirajo vrata, knjižni sejmi pa so dosegljivi le virtualno. O izzivih malih založnikov je govorila Helena Koncut Kraljič","featured-media-id":21501,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174691236","abovetitle":"","subtitle":"Knjižnice in knjigarne te dni odpirajo vrata, knjižni sejmi pa so dosegljivi le virtualno. O izzivih malih založnikov je govorila Helena Koncut Kraljič","category-text":"False","permalink":"2020/04/kulturnice-584/","show-start":"2020-05-07T14:00:00+02:00","show-end":"2020-05-07T14:20:00+02:00","audio-length":"302","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/07/Prekospletaletostudibolonjskiknjinisejem4747342.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174691236","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

O komunikaciji med založniki, agenti in avtorji, ki je sicer na sejmih kar mrgoli, v virtualnem svetu pa je položaj drugačen:

"},{"kind":"html","content":"

“Komunikacija sloni na svoji lastni iniciativi. Poteka z videoklici in po elektronski pošti. Blaznega navala ni. Je pa slaba odzivnost tudi posledica negotovosti, ki spremlja tudi založništvo, zato se založniki še bolj preudarno odločamo kot prej.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21501"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21501"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"110819","attributes":{"wp-id":426862,"date":"2020-04-17T00:14:54+02:00","modified":"2020-05-02T08:32:55+02:00","slug":"proti-etru-spet-ta-dez-56","post-type":"post","title":"Matijo Bevka in Vaso J. Peroviča bi lahko poimenovali kar arhitekta mesta Ljubljane","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/proti-etru-spet-ta-dez-56/","content":"

Arhitekturni tandem – Matija Bevk in Vasa J. Perovič – bi lahko poimenovali kar arhitekta mesta Ljubljane. Trenutno se kot avtorja podpisujeta pod tri projekte: zmagala sta na natečaju za izgradnjo nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice NUK II ter na natečaju za obnovo SNG Drama. Obe stavbi sta v zadnjih treh desetletjih doživeli že več natečajev, a s tem zadnjim še vedno čakata na zeleno luč za pričetek gradnje. V celoti je dokončan njun tretji projekt, kompleks islamskega verskega in kulturnega središča z džamijo.

Obsega 14,000 kvadratnih metrov in se nahaja ob Parmovi ulici, med Železniškim muzejem, stolpnico Delo in gorenjsko železnico.

“Džamija s parkom, notranjim trgom, knjižnico in restavracijo, bo dostopna vsem, in ne samo vernikom,” pravi Vasa J. Perović, “projekt ni namenjen zgolj islamski skupnosti, ampak vsem meščanom.”

“Gre za sodoben arhitekturni izraz družbene integracije in sobivanja ljudi različnih ver in svetovnih nazorov,” razlaga Mitja Bevk, ki že od leta 1997 sodeluje skupaj z Vasom J. Perovičem.

","excerpt":"Arhitekturni tandem Bevk Perovič Arhitekti je avtor džamije, zmagovalec arhitekturnega natečaja za obnovo SNG Drama in nove stavbe NUK II","featured-media-id":21420,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174690033","abovetitle":"","subtitle":"Arhitekturni tandem Bevk Perovič Arhitekti je avtor džamije, zmagovalec arhitekturnega natečaja za obnovo SNG Drama in nove stavbe NUK II","category-text":"False","permalink":"2020/04/proti-etru-spet-ta-dez-56/","show-start":"2020-04-30T20:00:00+02:00","show-end":"2020-04-30T22:00:00+02:00","audio-length":"2265","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/05/02/MatijaBevkinVasaJ.Perovi4736760.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174690033","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Obsega 14,000 kvadratnih metrov in se nahaja ob Parmovi ulici, med Železniškim muzejem, stolpnico Delo in gorenjsko železnico.

"},{"kind":"html","content":"

“Gre za sodoben arhitekturni izraz družbene integracije in sobivanja ljudi različnih ver in svetovnih nazorov,” razlaga Mitja Bevk, ki že od leta 1997 sodeluje skupaj z Vasom J. Perovičem.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"106"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21420"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21420"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"21423"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21423"}}}},{"type":"Post","id":"111415","attributes":{"wp-id":428502,"date":"2020-04-28T03:10:18+02:00","modified":"2020-04-30T14:00:04+02:00","slug":"aktualne-teme-7","post-type":"post","title":"Festival upanja, najbolj globalni literarni dogodek na vseh petih celinah","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/aktualne-teme-7/","content":"

Posnetek pogovora z Alešem Štegerjem.

","excerpt":"Prvi mednarodni pesniški Festival upanja, iniciativa Versopolisa, ki se zaradi izjemnega odziva, podaljšuje v mesec maj in je trenutno najbolj globalni literarni dogodek na vseh petih celinah.","featured-media-id":21424,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174689723","abovetitle":"","subtitle":"Prvi mednarodni pesniški Festival upanja, iniciativa Versopolisa, ki se zaradi izjemnega odziva, podaljšuje v mesec maj in je trenutno najbolj globalni literarni dogodek na vseh petih celinah.","category-text":"False","permalink":"2020/04/aktualne-teme-7/","show-start":"2020-04-30T14:00:00+02:00","show-end":"2020-04-30T14:20:00+02:00","audio-length":"454","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/30/AletegeroFestivaluupanja4733666.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174689723","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Posnetek pogovora z Alešem Štegerjem.

Marko Peljhan deluje na meji med umetnostjo, tehnologijami in znanostjo, njegovi projekti, pobude in sodelovanja se gibljejo od ekologije do družbene refleksije in vesoljskih raziskav. Vremenske spremembe, migracije in telekomunikacije je na vseh celinah raziskoval s sodelavci v sklopu dolgoletnega projekta Makrolab. Njegovo delo je bilo predstavljeno na nevralgičnih vozliščih sodobne umetnosti, več kot 30 bienalih ter na številnih muzejih in razstaviščih ter velikih prireditvah, od Documente in Manifeste do Ars Electronice. Zanj je prejel tudi večje število nagrad. Leta 2003 je bil Makrolab predstavljen tudi na beneškem otoku Campalto v sklopu selektorske razstave 50. Beneškega bienala kustosa Francesca Bonamija in kustosa Igorja Zabela.

“Občutek je, da je Kalifornija država zase,” razlaga Peljhan, ljudje se tukaj le drugače odzivajo na koronavirus, tudi kalifornijski guverner je že zgodaj predpisal fizično distanciranje.

“V Santa Barbari je stanje pod nadzorom, razen v enem državnem zaporu tu v bližini, kjer je več kot polovica primerov okuženih. V Ameriki je zaporniška industrija velika rakasta rana družbe, to se zdaj kaže na takšen plastični način.”

Na lanskoletnem Beneškem bienalu je zastopal Slovenijo z vizualnim projektom ‘Here We Go Again … System 317’, instalacijo ki je med drugim predstavila koncept hipersoničnega plovila za dve osebi, futuristično podobo, kot nezmožnost dokončnega izhoda iz našega propadajočega planeta.

","excerpt":"Marko Peljhan, umetnik in raziskovalec, redni profesor in predstojnik oddelka Media, Arts&Tehnology na kalifornijski univerzi Santa Barbara","featured-media-id":21388,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/174688386","abovetitle":"","subtitle":"Marko Peljhan, umetnik in raziskovalec, redni profesor in predstojnik oddelka Media, Arts&Tehnology na kalifornijski univerzi Santa Barbara","category-text":"False","permalink":"2020/04/proti-etru-spet-ta-dez-55/","show-start":"2020-04-23T20:00:00+02:00","show-end":"2020-04-23T22:00:00+02:00","audio-length":"1912","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/24/MarkoPeljhanumetnikinraziskovalec4722911.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174688386","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Občutek je, da je Kalifornija država zase,” razlaga Peljhan, ljudje se tukaj le drugače odzivajo na koronavirus, tudi kalifornijski guverner je že zgodaj predpisal fizično distanciranje.

"},{"kind":"html","content":"

“V Santa Barbari je stanje pod nadzorom, razen v enem državnem zaporu tu v bližini, kjer je več kot polovica primerov okuženih. V Ameriki je zaporniška industrija velika rakasta rana družbe, to se zdaj kaže na takšen plastični način.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"106"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21388"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21388"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"111037","attributes":{"wp-id":427423,"date":"2020-04-21T04:10:38+02:00","modified":"2020-04-23T14:00:04+02:00","slug":"v-prihodnosti-bodo-parkovne-povrsine-mest-del-javnega-sistema","post-type":"post","title":"Mestne krajine so javni sistem","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/04/v-prihodnosti-bodo-parkovne-povrsine-mest-del-javnega-sistema/","content":"

Ana Kučan je krajinska arhitektka, profesorica za oblikovanje in teorijo krajine na Biotehniški fakultete Univerze v Ljubljani ter vodja Studia AKKA, studia za krajinsko arhitekturo in urbanistično načrtovanje. Pravi, da nam ukrepi za omejitev gibanja ponujajo pogled onkraj funkcionalne vsakdanjosti in samoumevnosti krajine kot prostora narave v mestu in vnovič odpirajo vprašanje, kaj mestna krajina je in kaj predstavlja.

“Parki so javne mestne površine, v katerih smo lahko najbolj sami, najdlje se lahko umaknemo od mestnega vrveža, lahko pa smo tudi skupaj. Zdaj, ko je to – biti skupaj – prepovedano, se to še posebej občuti. Mislim, da nima prav nobenega smisla, da bi zaradi pandemije zdaj začeli zelo drugače oblikovati javne parke, tako da bi očitno omogočali osamitve in ločevanje, ali samo stik z naravo, to bi bil napačen korak, skregan z njihovo dvojno naravo.”

Ne verjame, da bodo parkovne površine v prihodnosti imele novo vlogo, samo bolj opazno je postalo to, da so krajine, zlasti mestne krajine, neke vrste javni servis, javni sistem, in da so, tako kot zdravstvo in šolstvo, za skupinsko odpornost nepogrešljive. Pandemija je to dejstvo samo podarila. Kar je bilo samoumevno, skoraj nevidno, je zdaj stopilo v središče.”

“Živimo v dobi, v kateri naravo določa in obvladuje človek, torej jo mora človek tudi odgovorno oblikovati in ohranjati. Narave v klasičnem filozofskem smislu sploh ni več. ‘Dobre narave’ ni več mogoče obvarovati pred ‘slabim človeškim vplivom’. Prav zato je kompleksnost, združevanje narave in kulture, ki leži v srži krajinske arhitekture, neka možnost.”

“Če je svet naš vrt, potem je jasno, da ga moramo obdelovati. Obdelovati pa pomeni skrbeti za to, kar obdeluješ, ljubeče skrbeti, in pomeni misliti naprej, načrtovati. Pri tem pa, kot v svojem razmišljanju za knjigo o vrtovih, katere urejanje prav zdaj končujem, poudari Mladen Dolar, gre za kolektivni podvig. V tem smislu, kot pravi, tudi ne potrebujemo drugačnega javnega prostora, temveč ‘prostor drugačne javnosti’, in, to je zdaj še očitneje, ‘drugačno kolektivnost’.”

","excerpt":"Gostja Nine Zagoričnik, ki razmišlja o mestih v prihodnosti, je krajinska arhitektka Ana Kučan","featured-media-id":21304,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174688158","abovetitle":"","subtitle":"Gostja Nine Zagoričnik, ki razmišlja o mestih v prihodnosti, je krajinska arhitektka Ana Kučan","category-text":"False","permalink":"2020/04/v-prihodnosti-bodo-parkovne-povrsine-mest-del-javnega-sistema/","show-start":"2020-04-23T14:00:00+02:00","show-end":"2020-04-23T14:20:00+02:00","audio-length":"648","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive01/2020/04/23/Mestnekrajinesojavnisistem4721886.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174688158","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Parki so javne mestne površine, v katerih smo lahko najbolj sami, najdlje se lahko umaknemo od mestnega vrveža, lahko pa smo tudi skupaj. Zdaj, ko je to – biti skupaj – prepovedano, se to še posebej občuti. Mislim, da nima prav nobenega smisla, da bi zaradi pandemije zdaj začeli zelo drugače oblikovati javne parke, tako da bi očitno omogočali osamitve in ločevanje, ali samo stik z naravo, to bi bil napačen korak, skregan z njihovo dvojno naravo.”

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21304"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21304"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"122","attributes":{"slug":"ninazagoricnik","name":"Nina Zagoričnik","twitter":"","facebook":"","title":"Novinarka in voditeljica","description":"Avtorica tedenske oddaje Proti etru, spet ta dež. Vsak četrtek po 22:30.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaniz-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaniz-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"20","attributes":{"slug":"borjamocnik","name":"Borja Močnik","twitter":"","facebook":"","title":"Glasbeni urednik","description":"Glasbeni urednik oddaje Proti etru in glasbeni opremljevalec koščka tedenskega dnevnega programa. Klubski in radijski didžej, zbiratelj vinila, glasbeni pisec in nakladač pri raznih medijih ter splošni godbeni raziskovalec.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnabm-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnabm-980x551.jpg"}},{"type":"Category","id":"106","attributes":{"wp-id":267,"description":"Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/protietru/","name":"Proti etru","slug":"protietru","parent-wp-id":0,"permalink":"protietru/","show-description":"Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.","show-image":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/1517432_10202208979338568_836274775_n-960x600.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Četrtek","broadcast-hour":"20.00","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"29"},{"type":"CategoryShowLink","id":"136"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"138","attributes":{"wp-id":1,"description":"","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/val202/","name":"Val 202","slug":"val202","parent-wp-id":0,"permalink":"val202/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"6","attributes":{"wp-id":22,"description":"","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"62","attributes":{"wp-id":363,"description":"Kulturni dogodki po izboru Vala 202.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/kulturnice/","name":"Kulturnice","slug":"kulturnice","parent-wp-id":0,"permalink":"kulturnice/","show-description":"Kulturni dogodki po izboru Vala 202.","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Tor, čet","broadcast-hour":"14.00","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"109"},{"type":"CategoryShowLink","id":"110"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Media","id":"1934","attributes":{"wp-id":210231,"title":"nina-zagoricnik","caption":"","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/11/nina-zagoricnik-720x360.jpg","src-small-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/11/nina-zagoricnik-360x215.jpg","src-square-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/11/nina-zagoricnik-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/11/nina-zagoricnik.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"19471","attributes":{"wp-id":405388,"title":"IMG_20191106_111753","caption":"Mirjam Milharčič Hladnik, ZRC SAZU","media-source":"Gorazd Rečnik/ Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/img_20191106_111753-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/img_20191106_111753-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/img_20191106_111753-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2019/10/img_20191106_111753-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21304","attributes":{"wp-id":427542,"title":"Ana Kučan","caption":"Ana Kučan","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ana-kucan-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ana-kucan-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ana-kucan-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ana-kucan-1200x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21388","attributes":{"wp-id":428099,"title":"IMG_20190506_195244_591_2","caption":"Ekipa z Beneškega bienala 2019.","media-source":"Osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_20190506_195244_591_2-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_20190506_195244_591_2-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_20190506_195244_591_2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/img_20190506_195244_591_2.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21420","attributes":{"wp-id":428695,"title":"dzamija","caption":"","media-source":"Borut Živulović/BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/dzamija-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/dzamija-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/dzamija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/dzamija-1200x838.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21423","attributes":{"wp-id":428712,"title":"Vasa J.Perović in Matija Bevk – foto Nada Mihajlović","caption":"","media-source":"Nada Mihajlović","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/vasa-j-perovic-in-matija-bevk-foto-nada-mihajlovic-481x496.jpeg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/vasa-j-perovic-in-matija-bevk-foto-nada-mihajlovic-360x215.jpeg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/vasa-j-perovic-in-matija-bevk-foto-nada-mihajlovic-360x360.jpeg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/vasa-j-perovic-in-matija-bevk-foto-nada-mihajlovic.jpeg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21424","attributes":{"wp-id":428714,"title":"Ales Steger; Foto Bernhard Aichner1","caption":"","media-source":"Bernhard Aichner","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ales-steger-foto-bernhard-aichner1-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ales-steger-foto-bernhard-aichner1-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ales-steger-foto-bernhard-aichner1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/ales-steger-foto-bernhard-aichner1-1200x799.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21501","attributes":{"wp-id":429771,"title":"Helena Kraljič","caption":"Helena Kraljič Koncut","media-source":"osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/helena-kraljic-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/helena-kraljic-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/helena-kraljic-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/04/helena-kraljic-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21623","attributes":{"wp-id":430875,"title":"GUMZI","caption":"","media-source":"Osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/gumzi-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/gumzi-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/gumzi-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/gumzi-902x1200.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21628","attributes":{"wp-id":430916,"title":"cleaning-392720_1280","caption":"Cannes","media-source":"Pixabay","media-source-url":"https://pixabay.com/photos/cleaning-stairs-cleanliness-man-392720/","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/cleaning-392720_1280-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/cleaning-392720_1280-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/cleaning-392720_1280-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/cleaning-392720_1280-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21709","attributes":{"wp-id":431685,"title":"nika","caption":"","media-source":"Nika Zupanc ","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/nika.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/nika-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/nika-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/nika.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21718","attributes":{"wp-id":431823,"title":"unnamed (3)","caption":"","media-source":"Osebni arhiv Katje Colja","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/unnamed-3-640x427.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/unnamed-3-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/unnamed-3-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/unnamed-3.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21788","attributes":{"wp-id":432339,"title":"novomeška pomlad 1920","caption":"Novomeška pomlad leta 1920","media-source":"APT / MMC RTV","media-source-url":"https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/90-let-po-rezu-novomeske-pomladi-v-slovensko-umetnost/244275","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/novomeska-pomlad-1920.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/novomeska-pomlad-1920-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/novomeska-pomlad-1920-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/novomeska-pomlad-1920.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":39,"count":459}}}