Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
272 prispevkov
Novinarka in voditeljica. Nekoč ob jutrih, danes na programu predvsem ob popoldnevih. Po študijskem zanimanju filozofinja, po novinarskem pa kritična opazovalka družbe, v kateri živimo. Spremlja različna področja od kulture do človekovih pravic. Za zasledovalce sliši na @tanatasa.
Nesporno dobra novica tedna je vpis čebelarstva in reje lipicancev na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Vse ostalo dogajanje je tudi dediščina, a taka, s katero je težje živeti. Skoraj vsaka centrifuga zadnjih deset let bi se lahko začela in končala z zdravstvom, a začnimo raje z referendumsko nedeljo. Kot je sporočila državna volilna komisija, bo spremenila roke, tako da bodo ob zelo očitnih rezultatih vsi trije na referendumih potrjeni zakoni lahko uveljavljeni še letos. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe.
Ste kdaj razmišljali o tem, da bi začeli znova? Da bi pustili službo, zamenjali kariero, se preselili na drug konec sveta? Nataša s poslušalci in posebnim gostom - Mihijem o tem, kako bi se tega lotili.
V Ljubljani , Mariboru, Celju in v Novem mestu bo od 9. do 20. novembra potekal 33. mednarodni filmski festival Liffe. Gost v oddaji je programski direktor Simon Popek.
33. mednarodni festival Liffe se odpre jutri ob 19.30 v Cankarjevem domu s kostumsko dramo o avstrijski cesarici Sisi z naslovom Korzet režiserke Marie Kreutzer. V Ljubljani , Mariboru, Celju in v Novem mestu bo festival trajal do 20 novembra.
Anita Riđić je specialistka urgentne medicine z dodatnimi znanji iz paliativne medicine. Kot zdravnica dela že 12 let, trenutno kot urgentna zdravnica na nujni medicinski pomoči v Ljubljani in kot del mobilnega paliativnega tima Onkološkega inštituta Ljubljane.
V 18. vzporedniku pogledamo na Hrvaško, kjer je v teh dneh najbolj v ospredju notranjepolitična tema, morda na prvi pogled nenavadno – rezultat volitev v sosednji državi. Po nedeljskem glasovanju v Bosni in Hercegovini v Zagrebu kritizirajo izvolitev Željka Komšića za predstavnika Hrvatov v predsedstvu in to označujejo za madež v odnosih med državama. Hkrati je vse več madežev tudi v odnosih med hrvaškim premierjem Plenkovićem in predsednikom Milanovićem, zaradi katerih je država že več mesecev brez številnih ambasadorjev v tujini. Z našo dopisnico Tanjo Borčić Bernard pa razmišljamo tudi o visoki inflaciji in ocenah pretekle turistične sezone.
Ljudi – velja seveda za oba spola - , ki izkoriščajo moč, ki jo imajo za izživljanje nad podrejenimi, ki – če uporabimo naslov Blejskega foruma, raje kot moč pravil udejanjajo pravilo moči je dovolj na vseh področjih in celinah. Mi kot posamezniki in družba pa se moramo potruditi, da takšnih ljudi ne spustimo na najvišje položaje, da jim te moči ne priznamo. Da jim povemo, da ni smešno. In tukaj govorimo o zlorabi moči v primerih spolnih zlorab ali politični zlorabi pravil. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe, ki dodaja še pripis: Jože Mencinger, Ivo Hvalica in seveda Mihail Gorbačov. Zgodovina jih ne bo pozabila in izpustila, glede zadnjega Nobelovca za mir in zadnjega voditelja sovjetske zveze vam priporočamo ogled dokumentarnega filma Wernerja Hercoga filma Srečanje z Gorbačovom. (najdete ga tudi v RTV arhivu 365). Dobro je poznati zgodovino – ker na številne načine gledamo njeno ponovitev.
Pravzaprav so ob našem dnevu državnosti v ospredju kadrovska vprašanja in menjave. Nekateri, kot je predsednik Sveta Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Kazimir Miksić, odstopajo, ker so člani SDS-a in, kot dodaja Kazimir, nočejo biti v službi vlade, ki jo usmerjajo "levostranski uličarji". Postopek za druge, recimo odpoklic dveh članov nadzornega sveta SDH-ja, sproža vlada, saj Božo Emeršič in Leon Cizelj naj ne bi izpolnjevala pogojev za to mesto. Skeptični smo lahko od daleč, po drugi strani pa imata strokovnost in izpolnjevanje pogojev za zasedbo mest svojo vlogo: to folklorno spregledajo vsi politični poli, ker naš je pač naš. In o tem lahko kakšno rečemo tudi v naši RTV-hiši. V javnem zavodu posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Komentar in pregled tedna je pripravila Nataša Štefe.
Kdo so ljudje, ki zaznamujejo družbo? Kakšen je človek za funkcijo, ki daje pečat sedanjosti? Kako premika meje prihodnosti? Oddaja Nedeljski gost na Valu 202. Funkciji nadene človeško podobo.
Ob svetovnem dnevu medijev je na RTV Slovenija potekala novinarska konferenca o aktualnem dogajanju na RTV. V ospredju je bila odpoved pogodbenega razmerja z voditeljem oddaje Studio City Marcelom Štefančičem, ki je oddajo vodil več kot 20 let.
Včeraj so nevladniki opozorili na težavo Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra, ki še vedno čaka na sopodpis pogodbe ministra za okolje Andreja Vizjaka in sofinanciranje komunikacijsko-informacijskega projekta LIFE BEAVER.
Po dveh novinarskih konferencah pred pragom RTVja se je včeraj v Slovenskem Mladinskem gledališču, in ne pod domačo streho, kar je povedno, zgodila javna tribuna o razmerah na javni RTV Slovenija, ki sta jo pripravila koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija in Sindikat novinarjev Slovenije. Kot so oziroma smo v zadnjem obdobju večkrat opozorili novinarji in drugi delavci RTV Slovenija, v osrednji medijski hiši v državi vladajo nevzdržne razmere. V obeh organizacijah opozarjajo, da vodstvo ob podpori programskega in nadzornega sveta na hitro in mimo mnenj uredništev kadruje, siromaši program in straši z odpovedmi za izražena mnenja, ki mu ne ustrezajo.
O knjižnih novostih Cankarjeve založbe, med njimi tudi avtofikcijski in esejističen roman Dijane Matković Zakaj ne pišem, roman Praznovanje Toneta Peršaka, Tu sem: zgodbe, ki jih ne želimo slišati avtorjev Andraža Rožmana, Nike Kovač in Klare Širovnik ter delo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi Alenke Kepic Mohar.
O turbulentnem dogajanju v naši hiši smo ta teden že večkrat poročali, seveda ne zaradi nas ali posameznih imen, pač pa zaradi demokratičnega pomena, ki ga ima javni zavod RTV Slovenija. Naše stališče je, da tako kot na drugih področjih, profesionalno in objektivno poročamo in analiziramo, kaj se dogaja z upravljalskim delom na RTV-ju, kakšne poteze vlečejo generalni direktor in njegovi sodelavci, kako je z neodvisnostjo novinarstva. V preteklih dneh ste lahko v našem etru slišali tudi o protestih številnih zaposlenih, ki vodstvu očitajo tudi pravno sporne poteze in politično motivirana imenovanja, recimo urednika za nove medije MMC-ja. V Vročem mikrofonu smo gostili tudi akademika dr. Slavka Splichala. Spremljali pa smo tudi 2. redno sejo programskega sveta RTV Slovenija in se po njej, pogovarjali s predsednikom programskega sveta dr. Petrom Gregorčičem.
8. marec, mednarodni dan žensk, ni namenjen le podarjanju cvetja in čokoladic, je tudi dan za kritičen premislek o položaju žensk v družbi na številnih področjih. O ženskih avtoricah v literaturi in učnih programih smo govorili z dr. Katja Mihurko Poniž, literarno zgodovinarko, dramaturginjo in urednico, vodjo Raziskovalnega centra za humanistiko v Novi Gorici.
»Putinova vojna nas je izstrelila v nov čas. Prav in primerno je, da na novo ovrednotimo dozdajšnja spoznanja,« je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Ukrajina in Evropa sta se znašli v Putinovem svetu, ki ga ne zanima prihodnost, ker hoče na novo napisati zgodovino. Zgodovinarji, sociologi, filozofi pa tudi psihologi in psihiatri bodo lahko še leta analizirali teden, ki je za nami. Herojev je bilo dovolj. Ob pomoči prispevkov novinarjev in novinark Radia in televizije Slovenija je komentar tedna pripravila Nataša Štefe.
Ravno na dašnji dan, 26. februarja je 30 let od izbrisa 25.671 ljudi, med njimi več kot 5000 otrok iz registra stalnega prebivalstva. Predsednik države se je po 30-ih letih za izbris opravičil v svojem imenu in imenu države. Dogodka se je v predsedniški palači udeležila Nataša Štefe.
Od današnjega jutra lahko iz ukrajine spremljamo prve posnetke padajočih bomb, požarov in slišimo zvoke eksplozij. Začela se je invazija v polnem obsegu - glavno vprašanje zadnjih dni in tednov je bilo, ali se bo Putin ob odločitvi za vojaško posredovanje namenil Ukrajino napasti z več strani ali se bo odločil za omejen spopad na vzhodu. Zdaj je jasno, da je pred Ukrajino in Evropo nova velika vojna. Miha Lampreht, urednik in novinar Radia Slovenija, ki je velik del svoje kariere preživel kot dopisnik iz Rusije, pravi, da Putin računa na vojaški zlom Ukrajine. "Putin se zmeni samo še zase, zaveda se svoje vojaške moči. V Rusiji, v Kremlju, vlada stranka vojne, ne stranka miru."
Te dni je minilo 30 let od izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva in 23 let od prve odločbe ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bil nezakonit. Ampak zgodba o izbrisu ni le zgodba o pravnih zapletih in razpletih na naših in evropskih sodiščih, je tudi zgodba o tridesetih letih manipuliranja, sprevračanja, izkrivljanja, zgodba o številnih tragičnih usodah življenj izbrisanih in njihovih družin. In je zgodba o njihovem boju. Hkrati pa je izbris tudi zgodba vseh nas, naše države, našega dolga, naše politične zrelosti in nezrelosti. Je zgodba, ki jo moramo poznati tako mi kot naši potomci. Kajti zgodba o izbrisanih je tista izmed številnih zgodb v zgodovini človeštva, za katere vemo, da se ne sme nikoli več ponoviti.