Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
528 prispevkov
Novinar, voditelj, večni študent. Ne mara stvari, ki so neumne, in ima rad stvari, ki so kul. Preprost zakompliciranec depiliranega jezika išče rešitve (zlasti že razvozlanih) ugank, ki si jih družba vendarle vedno znova zastavlja in na njih odgovarja s premalo kritične distance, ter si šteje v posebno čast, če vas pri tem užali.
Še štirje dnevi so do konca predvolilne kampanje za parlamentarne volitve, ki bodo v sredo, 17. aprila, ko bo tudi dela prost dan. Kampanja se je začela burno, z Milanovićevo napovedjo kandidature, ustavno sodišče mu je sodelovanje odsvetovalo, pa vendarle s svojimi nastopi še vedno "posredno" sodeluje v kampanji.
Nekdanji slovenski vrhunski deskar na snegu je to podlago zamenjal za veličastno valovje obale otoške afriške državice, ki ga je očarala že pred leti, ko je tja hodil na priprave. Vse presežke svoje energije pa iz tekmovalnih dejavnosti preusmeril v uresničevanje projekta odprtja restavracije. Rok Flander ni le njen investitor ali lastnik, temveč je vseskozi zraven tudi s svojimi rokami: med drugim je skupaj z lokalnimi mizarji in drugimi obrtniki poskrbel za skoraj vso notranjo opremo, ki temelji na med seboj različnih si unikatnih kosih pohištva, pretežno iz tam pridobljenega lesa, ki so ga v času kolonializma uporabljali pri graditvi. "V življenju se moraš znati ustaviti, šele takrat se pri človeku pokaže njegov pravi jaz," zatrjuje Rok, ki je že med športno kariero (pa nikakor zaradi kakšnega manka vrhunskih uvrstitev na največjih svetovnih tekmovanjih) rad poudarjal, da je zanj tekmovalni vidik dejavnosti sekundarnega pomena in da mora v vsem, kar počne, uživati, sicer tudi rezultatov ni.
O pripravah naše severne sosede na evropske volitve, o svežnju pomoči za gradbeno panogo, ki je zaradi ohlajanja gospodarstva v vse večjih težavah in sredi stavkovnega vala, pa tudi o pripravah na tradicionalne velikonočne sejme s praznično kulinarično ponudbo. Oglaša se naša avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.
Kako dopisnik doživlja svet med razdaljami svojih novinarskih poti? Skupaj se peljemo v Bukarešto, obiščemo Kosovo. V Srbiji nekatere preseneča, da dolgoletna premierka Ana Brnabić ni v igri za ta položaj. Od tam odmeva tudi zgodba Politica, da naj bi se predsednik vojnega sindikata Novica Antić, ki je tudi ustanovitelj ene izmed ruskih revij in sodelavec ruskih obveščevalnih služb, uspešno infiltriral celo v Bruselj in se tudi pogovarjal z več evropskimi politiki. Ne pozabimo pa niti na srbsko pesem za izbor Evrovizije.
Z našim bruseljskim dopisnikom se pogovarjamo o vse glasnejših pozivih, da mora Evropa povečati proizvodnjo orožja, o zakonodajni podlagi, ki bi v prihodnje omogočila uporabo prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine, pa tudi o napovedih poljskih kmetov, da bodo popolnoma zaprli prehod meje med Poljsko in Ukrajino.
Glasbenik in učitelj glasbe je pred petimi leti z orkestrom nastopal po Kitajski. Ustavil se je tudi v mestu Hangčou, kjer so ga povabili na ogled ene svojih mednarodnih glasbenih šol, hrati pa − tako rekoč mimogrede − še službo. Ponudbo je, da si ne bi potem v prihodnje očital zamujene priložnosti, sprejel. V intervjuju pripoveduje o svojem doživljanju menjav(e) okolja; rodno prekmursko podeželje je torej zamenjal za Hangčou, pred letom dni pa se je od tam preselil v še skoraj dvakrat večji Šenžen s skoraj 18 milijoni prebivalcev, ter o razlikah in podobnostih pri svojem delu tukaj in tam.
Zaključna epizoda prve serije. Valentinov "špecjal". Tim se je preselil nazaj k Petru, ta pa zadnje čase pogosteje zahaja iz stanovanja.
Ana Kete je poročna fotografinja, ki je pred tremi leti in - ne nepomembno - v času vrhunca pandemije covida-19 odprla svoje podjetje v švicarskem Zürichu. V intervjuju pripoveduje o težavah pri iskanju stanovanja, eni svojih prvih izkušenj z rigidnim "švicarskim redom" (plačilo 400 frankov visoke globe oziroma celo grožnja z zaporom zaradi nepravilno odložene manjše kartonaste škatlice pri recikliranju domačih odpadkov) in o svojih bogatih izkušnjah z zares raznolikimi porokami, skozi katere, kot zatrjuje, spoznava različne kulture. Po več sto porokah, kolikor jim je bila priča doslej, je razvila tudi izrazit šesti čut glede tega, ali bo določena zakonska zveza na dolgi rok zdržala ali ne. Menda je iskrenost odnosa partnerjev tudi skozi fotografski objektiv prepoznati že na sami poroki.
O glasbi pravijo, da je univerzalen jezik. Da povezuje še tako različne si svetove in vsa melodično labilna, ritmično senzibilna bitja, ki te svetove naseljujejo. Podobno naj bi bilo s smehom oz. humorjem. A kot ugotavljata Tim in Peter ... no, predvsem slednji, tudi humor ni več to, kar je nekoč bil.
Peter si še ni povsem opomogel od šoka, ki ga je doživel v svojem zadnjem pogovoru s Timom, potem ko mu je ta prejšnji teden povedal ... bržčas res kar malo več, "kot mu gre". Tudi njuna tokratna jutranja seansa ni korak v smeri vzpostavitve dialoga. Vsekakor pa ne konstruktivnega.
Na Dunaju v sosdenji Avstriji so za vstop v novo leto pripravili kar 80 ur kulturnega programa. Med drugim je bila pri mestni hiši, kjer je potekal koncert, posvečen Falcu, ob vstopu v leto 2024 osemminutna predstava z laserji ter zvoki valčka Na lepi modri Donavi Johanna Straussa. Tradicionalni koncert dunajskih filharmonikov 1. januarja pa je tudi tokrat potekal s prenosom v živo v približno 100 državah. Avstrijci pa so vstopili tudi v supervolilno leto, najprej jih čakajo evropske volitve, potem pa jeseni zvezne parlamentarne volitve, volitve bodo potekale tudi v nekaterih zveznih deželah. Komu trenutno ankete na zveznem nivoju kažejo najbolje in kakšna vlada se pravzaprav obeta Avstrijcem v prihodnje? Tudi o tem v 18. vzporedniku.
Še ena naporna preizkušnja, še eno težko poglavje v zgodbi o postžurerskem trpljenju mladega Tima. Ampak Peter vztraja: tudi po še tako zavzetem praznovanju novega leta bosta svojo obvezno jutranjo seanso izvedla v skladu z (njegovimi) načrti! No, če bi vedel, kaj je Tim s prijatelji počel v "eko hotelu" na Bledu, bi morda dvakrat premislil, preden mu zastavi na videz povsem nedolžno vprašanje o tem, kako je bilo kaj na silvestrovanju.
V epizodi posebne praznične serije oddaj V ožjem družinskem krogu še dodatno krepimo družinsko noto, svojo definicijo "ožjega kroga" pa razširjamo skoraj do neprepoznavnosti. V posmeh časovni razliki med seboj se pogovarjamo z dvema gostoma: bratom in sestro, ki živita vsak na svojem koncu sveta: Aljoša Toplak v Bangkoku na Tajskem, Mateja Toplak pa v Banffu na vzhodu Kanade. Mateja je bila tista, ki je Aljoša »zvlekla« na prvo resno potovanje. Obiskal jo je, ko je bila na Kitajskem. Danes sta v rednih stikih in drug drugemu v podporo. Oba v prostem času pišeta potopise in sta pri tem drug drugemu tudi lektorja in urednika.
Foter Pero in sinko Timi novega leta ne bosta pričakala skupaj. To načeloma sploh ni problem, še posebej ne zdaj, ko sta vpeljala novo rutino jutranjih pogovorov, na katerih lahko nadomestita manko t. i. kakovostnega skupnega preživljanja prostega časa. Vseeno pa se zdi, kot da Petru ni povsem vseeno, s kom bo Tim preživel silvestrovo. Daleč od tega, da bi imel karkoli proti njegovi družbi! Ampak ...
Mitja Peček je Katjo Lenart v studio pretihotapil kot presenečenje za Tino Smole, gostjo globalne vasi. A ker je tudi Katja strokovnjakinja za vse v povezavi z Ugando, sta se na dolgo in široko pogovarjala o ugandščini, ugandskem radiu, kulturi in ljudeh. Skratka en konkreten ugandski šnelkurs!
V drugem delu posebne serije oddaj z naslovom V ožjem družinskem krogu se po nekaj letih spet pogovarjamo z novinarko in dolgoletno članico naše globalnovaške družine Tino Smole, ki živi in dela v Ugandi. Tokrat izjemoma živo! Tini smo namreč, kot se v družinskih krogih ob teh praznikih spodobi, pripravili tudi presenečenje ...
Timov oče Peter ima dovolj njegove "zblojenosti in mentalne odsotnosti", zato se je odločil, da v njuno domačo rutino vpelje obvezna srečanja za pogovore na štiri oči. Pred faksom se bosta vsaj enkrat tedensko usedla za mizo in malo pomoževala: tako kot sta to počela, ko je bil Tim še otrok.
Podpora premierju dr. Robertu Golobu, največji koalicijski stranki Svoboda, posledično pa tudi celotni koaliciji strmo pada.
Gostja oddaje je Tara Podkrajšek, ki jo je ljubezen do konjev v zgodnjih 20-ih letih starosti odnesla v tujino, kjer je za delo z njimi več možnosti. Najprej v sosednjo Avstrijo, kjer je prebila tri leta, nato se je leta 2014 preselila v Oklahomo, zdaj pa živi v Teksasu. Točneje v manjšem mestecu slabo uro vožnje severneje od Dallasa, ki mu pravijo Pilot Point in ki kljub modernizaciji še ohranja rančarsko tradicijo konjeništva in živinoreje. V Sloveniji, kot pravi, že zaradi nerazvitosti področja, ki jo zanima, ne bi mogla nikoli najti svoje niše, v ZDA pa je možnosti za delo (tudi za trenerje v konjeništvu) neprimerljivo več. Ima pa tamkajšnja fleksibilnost trga dela tudi negativne plati, kar je spoznala pred kratkim, ko je zanosila, in v mesecu dni izgubila praktično vse svoje stranke. Trenutno je tako s svojo nekajmesečno hčerjo na "prisilnem" odmoru od službe, januarja, ko naj bi nadaljevala, pa se jima bo v Pilot Pointu pridružila Tarina mama, da ji občasno pomaga pri vzgoji in vsakdanjih opravilih.
Gostja je mlada nevrokirurginja, ki zadnjih sedem let živi v švicarskem Zürichu. Pravi, da se dobrih 800 kilometrov - a hkrati tudi "en cel svet" - stran od rodnih Domanjševcev v Prekmurju počuti zelo domače. Z vsaj dvema sosedoma ima dovolj poglobljene odnose za občasen površinski, a pristen pomenek o kakšnih vsakdanjih zadevah, kar sicer v večjih švicarskih mestih ni prav pogosta praksa. Živi v najemu, nakupa stanovanja v mestu si zaradi astronomskih cen kljub dobri službi s solidno plačo ne bi mogla privoščiti, kar menda velja tudi za njene precej starejše kolege s klinike. Dodaja še, da stike najlaže navezuje z drugimi priseljenci iz vzhodnejših in južnejših delov Evrope, ki pa jih v Zürichu na srečo ne manjka.
