Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prolog nogometni pravljici 4.0 so spisali nogometaši slovenske nogometne reprezentance, ki so se uvrstili na evropsko prvenstvo 2024 v Nemčiji. Komedija zmešnjav je ta teden vladala v državnem zboru ob sprejemanju proračunskih dokumentov, kjer so po dolgih letih spet glasovali analogno, kot v šoli, z dvigovanjem rok. Na Bližnjem vzhodu pa naj bi le dočakali štiri dnevno premirje.
"Gap year" oziroma "premostitveno leto" je obdobje, ko si predvsem mladi ljudje po srednji šoli ali pred začetkom podiplomskega študija vzamejo odmor za oddih od šolanja, leto dni pa izkoristijo za različne izobraževalne dejavnosti, spoznavanje kultur, iskanje samega sebe ali preprosto za pridobivanje izkušenj na potovanjih, ob delu, v prostovoljstvu ali kombinaciji vsega naštetega. Na Kanarske otoke kličemo Klaro Lotrič, dodiplomsko študentko dizajna, ki tam opravlja obvezno prakso. Pred začetkom študija je v premostitvenem letu samo sebe dva meseca iskala na Portugalskem, tri v Združenih državah in pol leta na Tajskem.
Tri doline – Mežiška, Dravska in Mislinjska – ter tri pogorja – Karavanke, Pohorje in Kamniško Savinjske Alpe – sestavljajo sestavljanko dežele, ki jo poznamo kot Koroško. Koroške kmetije so v primerjavi s kmetijami po drugih koncih Slovenije velike, a je večina gozd, obdelovalne površine in travniki pa so strmi in zahtevni za obdelovanje. Morda je tudi zato delež kmetij, ki imajo poleg kmetijske dejavnosti priglašeno tudi dodatne storitve razmeroma visok. Množičnega turizma ne poznajo, pretežni delež tistih, ki jih obiščejo za več dni pa se nastani v eni od številnih turističnih kmetij, ki jih zaznamujejo gostoljubnost, dobrosrčnost in ljubezen do domače zemlje.
Stečki so skrivnostni monoliti različnih oblik iz srednjega veka, ki so posuti pretežno po današnji Bosni in Hercegovini, najdemo pa jih tudi v Črni gori, na Hrvaškem in v Srbiji. V sedemdesetih letih so jih popisali in ugotovili, da jih je sedemdeset tisoč, strokovnjaki pa ocenjujejo, da jih je morda tudi sto tisoč in več. Večina stečkov je v vlogi nagrobnega spomenika, večina je brez okrasja, drugi imajo vklesane slikovne motive, tretji pa napise v izumrli glagolici in bosančici. Že nekaj let vznemirjajo slovensko arheologinjo Sašo Čaval, raziskovalko z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU, ki je na razpisu za utrditev samostojne raziskovalne poti Evropskega raziskovalnega sveta pridobila skoraj 2,8 milijona evrov sredstev.
Po tem, ko se je sredi tedna v New Yorku končal globalni dogodek številka ena, se je pri nas začel zaradi obiska Velikega jabolka stolček tresti premierjevi zaupnici, ministrici za javno upravo. Ta teden se je v Sloveniji začela sistematična obnova v poplavah najbolj prizadetih delov Slovenije, prvič smo dobili zelo konkretne podatke o obsegu škode in prizadetih družinah, prvič se je sestal Svet za obnovo po poplavah.
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku so se na začetku tedna na 78. zasedanju Generalne skupščine ZN zbrali svetovni voditelji. Naš ameriški dopisnik razlaga, kaj je in še bo najbolj zaznamovalo tokratno zasedanje in kaj je prineslo izredno zasedanje Varnostnega sveta, katerega nestalna članica bo kmalu tudi Slovenija. Kako so si vloge na stalnem predstavništvu pri OZN razdelili naši diplomati in kaj je novega v ‘gerontološki vojni’ med Bidnom in Trumpom?
Ob začetku šolskega leta v Avstriji, kjer se pouk začne nekoliko pozneje kot pri nas, kličemo našo dopisnico Petro Kos Gnamuš. Kako se je v učilnicah na Koroškem prve dni novega šolskega leta obnesel šolski robot? Kkako se spopadajo z eno najvišjih inflacij v Evropski uniji? Zakaj Avstrija še vedno vztraja s poostrenim nadzorom na mejah? In o aferi Kurz, ki po dveh letih še ni dobila epiloga.
Slabo leto pred evropskimi volitvami se bo komisija osvežila z vsaj dvema novima komisarjema iz Bolgarije in Nizozemske, morda bodo zamenjali finsko in dansko komisarko.
Ime tedna je Urška Lobnikar Paunović, direktorica Valvasorjeve knjižnice Krško, ustanove, ki se je med štirimi svetovnimi finalisti potegovala za prestižno nagrado Splošna knjižnica leta, na kongresu Mednarodne knjižničarske organizacije v Rotterdamu pa opozorila na uspešno združevanje funkcionalne arhitekture s trajnostnimi IT-rešitvami.
Zdaj, ko so se poplavne vode umaknile, je moč videti, kakšno razdejanje so pustile za seboj in kakšna ogromna škoda je nastala. Za tiste, ki imajo svoje premičnine in nepremičnine zavarovane, je poleg vseh nevšečnosti zdaj tudi čas, da se obrnejo na svoje zavarovalnice in zavarovalne zastopnike in prijavijo škodo, ki je nastala. Roki za prijavo škod so različni, a se bodo glede na okoliščine zavarovalnice prilagodile in jih ne bodo dosledno upoštevale. Kakšen je torej najbolj učinkovit postopek prijave škode? Na kaj moramo biti pozorni, katere dokumente in dokaze moramo zbrati, katere uničene stvari lahko zavržemo in katere shranimo do prihoda cenilca? Nekaj praktičnih nasvetov, kako do zavarovalnih odškodnin, do katerih smo upravičeni, bo z nami delil Samo Ravnikar, zavarovalni zastopnik v podjetju Avalon Tim.
Jurij Kočar, vodja servisne dejavnosti pri AMZS svetuje, da motorjev v zalitem vozilu nikoli in nikdar ne zaganjajte sami. Če vse zdi, da upanje za rešitev avtomobila še obstaja, naj ga lastniki s pomočjo avtovleke odpeljejo do servisne delavnice. V grobem velja, da če je avto poplavilo do pragov vozila upanje, da ga bomo popravili in usposobili za vožnjo, še ostaja. Pri vseh, ki jim je zalilo kabino do vzvratnih ogledal pa upanja tako rekoč ni več.
Čeprav razmere niso tako kritične kot drugod po državi, so se sirene zaradi poplavljanja Save oglasile tudi v Ljubljani, in sicer na Brodu in v Tacnu ter v Novih Jaršah. Narasla Sava je v kajakaškem centru Tacen uničila vse, so sporočili s Kajakaške zveze Slovenije. Škoda bo ogromna.
Predstava Ostržek, ki so jo pripravili v Lutkovnem gledališču Maribor, se mudi na 16-dnevni 1500 kilometrov dolgi turneji po Kanadi. Ustavili se bodo v petih različnih kanadskih mestih, na treh festivalih, v treh jezikih pa odigrali šest predstav. V Kulturnicah več o enem najobsežnejših gostovanj slovenskega gledališča v Severni Ameriki.
Jug Italije je zajel vročinski val, ki bo prinesel temperature tudi nad 40 stopinj Celzija. O tem, kako se Italijani spopadajo z vročino na vrhuncu turistične sezone, se pogovorimo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Zanimajo pa natudi druge vroče teme: trilaterarno srečanje v Anconi, odhodi novinarjev z javne televizije Rai, Berlusconijeva zapuščina in tudi kulinarika (Janko zaupa recept za fokačo!)
V zadnjega pol stoletja se je številčnost populacije sladkovodnih živalskih in rastlinskih vrst zmanjšala za 83 %, izginilo je 30 % sladkovodnih ekosistemov, pod različnimi stopnjami zaščite pa je vsega 17 % svetovnih vodotokov. Na Balkanu teče še nekaj zadnjih divjih rek v Evropi, a tudi te so zaradi klimatskih sprememb, neodgovornega razvoja, hidroelektrarn, onesnaženja in številnih drugih ekonomskih in neekonomskih dejavnikov vedno bolj ogrožene. Zato so pred nekaj dnevi v Karlovcu, mestu štirih rek, pod pokroviteljstvom globalne okoljevarstvene organizacije The Nature Conservancy v sodelovanju z nevladnimi okoljskimi združenji iz petih držav nekdanje Jugoslavije zagnali projekt United for Rivers, Združeni za reke, pod okriljem katerega želijo v prihodnjih letih zaščiti 400 kilometrov strug na trinajstih rekah.
Nela Copot in Blaž Kolman, dijaka Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in člana ekipe KOMPOT. S kreativno zgodbo in tehnično kakovostjo kratkega videa na temo Blaginja sta navdušila strokovno žirijo in v kategoriji od 16 do 18 let v konkurenci 63 ekip zmagala na tekmovanju evropskih statističnih iger. Kandidata sta bila še: - Jure Longyka, avtor in voditelj legendarne oddaje Izštekani, ki že 30 let spodbuja, podpira in odkriva nove pa tudi stare slovenske glasbene ustvarjalce. Obletnico je ob spremljavi izvrstnega benda in petnajst eminentnih glasbenih izvajalcev pospremil z velekoncertom Izštekanih 30 v ljubljanskih Križankah. - Tomo Juvan iz službe za komuniciranje pri Darsu, ki skupaj s sodelavci že dobro leto skrbi za domiselne napise nad avtocesto. S kratkimi, duhovitimi in pozitivnimi sporočili kot je denimo 'Nisi hlod, ne vozi nasekan' opozarjajo na prometno varnost saj so prepričani, da so bolj učinkovita od opozorilnih ali celo grozilnih.
Ob 100-letnici Slovenskega etnografskega muzeja, najstarejše etnološke ustanove, ki hrani več kot 40.000 predmetov, povezanih s slovenskim ozemljem in tistim zunaj Evrope, se na naši zadnji postojanki ustavimo na pravem muzejskem gradbišču. Delavci tam gradijo stene in postavljajo skelete kovinskih konstrukcij in podobno, da bo pravi čas pripravljen prostor za eno glavnih pridobitev ob 100. obletnici Slovenskega etnografskega muzeja, novo stalno razstavo Človek in čas.
Slovenski etnografski muzej so ustanovili vsega 5 let po koncu 1. svetovne vojne, ko so prišli do spoznanja, da si etnografske oziroma narodopisne zbirke Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, ki so ga ustanovili kranjski Deželni stanovi dobrih sto let prej, zaslužijo posebno skrb in poglobljeno znanstveno obdelavo. Prve večje, obsežne in sistematične etnološke terenske raziskave so izvedli že leta 1946, čeprav je bila takratna družba bolj kot v zgodovino zazrta v izgradnjo nove družbe in države. V naslednjih letih so tako po celi Sloveniji zbrali in uredili morda najpomembnejše zbirke, ki jih danes hrani muzej. Ena največjih prelomnic v stoletni zgodovini muzeja je bila sredi 90-ih let, ko je padla odločitev, da se muzej preseli na območje nekdanjih vojašnic ob Metelkovi cesti v Ljubljani, kjer so med drugim zgradili sodobno muzejsko poslopje z razstavišči, danes v programu že predstavljenimi depoji, delavnicami in vsem, kar sodoben muzej potrebuje, da opravlja svoje poslanstvo.
Ime tedna in meseca je Vida Marolt, ravnateljica novomeške Osnovne šole Dragotina Ketteja, ki jo obiskujejo otroci s posebnimi potrebami. Pred kratkim so odprli osemkilometrsko Kettejevo učno pot, ki je prilagojena ljudem s posebnimi potrebami in na različne načine spodbuja gibanje ter spoznavanje kulturnih in naravnih znamenitosti Novega mesta.
Od 1. junija bodo v Sloveniji za uporabnike medkrajevnega javnega potniškega prometa na voljo prenovljene enotne IJPP vozovnice pa tudi nove vozovnice "Slovenija".
