Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Dnevno aktualni in jutranji program

Miha Švalj

398 prispevkov



29.1.2023

Mikuláš Peksa: Tu smo, da bi osvežili našo demokracijo

O znanstvenikih in znanstvenih principih v politiki, vlogi Piratov v Evropskem in nacionalnih parlamentih, čeških in slovenskih Piratih ter vojni v Ukrajini.


11.1.2023

Spodbude Eko sklada za sončne elektrarne

Naložba v malo sončno elektrarno se povrne v približno osmih letih, ob trenutnih cenah električne energije morda še prej, njena življenjska doba pa je okoli 30 let. V trenutni energetski krizi se je zanimanje za postavitev samooskrbnih sončnih elektrarn še povečalo, čeprav so državne spodbude za postavitev le teh elektrarn nezanesljive in nezadostne, vsaj glede na ambiciozne cilje Evropske unije. Tik pred koncem lanskega leta je Eko sklad sicer objavil dva težko pričakovana javna poziva za nepovratne finančne spodbude za vgradnjo sončnih elektrarn, a je v razpisu kar nekaj presenečenj. Denimo ta, da bodo investitorji do sredstev upravičeni šele, ko bo sončna elektrarna začela delovati, na razpisu pa lahko kandidirajo vsi tisti, ki so ostali brez spodbud po tem, ko je že marca lani sredstev iz tega naslova zmanjkalo. Višina spodbude se je za običajne naprave za samooskrbo z električno energijo močno znižala, s 180 na le 50 evrov za 1 kW inštalirane nazivne moči. Za nov ukrep, za naprave z baterijskim hranilnikom električne energije pa so namenili kar 500 evrov za 1 kW nazivne moči. O novostih in podrobnostih razpisa pa več v pogovoru z Vesno Črnilogar iz Eko sklada.


6.1.2023

Normalnost – iskrena želja za 2023

Med bolj izvirnimi željami novejšega datuma je normalnost. Te kljub temu, da miru, stabilnosti, zdravja in podobnega ni v izobilju, še najbolj primanjkuje. Od normalnosti pri vremenu do normalnosti v zdravstvenem sistemu Slovenije več v tokratnem pregledu tedna.


12.12.2022

Natalija Nedeljko, predsedica Društva za zaščito konj in ostalih živali

Ime tedna je Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj in ostalih živali, ki že vrsto let skrbi za obolele, mučene in zanemarjene živali, s spoštljivim skrbništvom pa jim pomaga, da lahko vnovič zaživijo dostojno življenje.


10.12.2022

Mlad pogled na svet čebel

Erik Luzner je čebelar, ki ima nov, mlad pogled na svet čebel in njihovo spolno življenje.


10.12.2022

Anton Tomaž Linhart

V Radovljici kar mrgoli točk, ki nosijo njegovo ime, tam pa je tudi njegova rojstna hiša…no ja, hiša, ki stoji na mestu njegove rojstne hiše, ki je pogorela leta 1835. Rodil pa se je prav na jutrišnji dan leta 1756. Verjetno že veste o kom govorimo, če še ne, vam bo pa to zdaj zaupal Miha Švalj s svojo gostjo kustosinjo Katjo Praprotnik.


10.12.2022

Slovenska prestolnica čokolade

Če bi se šli igro asociacij na Radovljico bi se med top tremi odgovori najbrž našli Linhart, čebelarstvo in vse kar je povezano z medom ter zadnja leta čokolda. Predvsem zaradi Festivala čokolade, ki ga pripravljajo vrsto let. Ampak zanimivo, vse do pandemije je čokolada le za nekaj dni Radovljico spremenila v slovensko prestolnico čokolade, od oktobra lani pa ima Radvoljica tudi Čokoladnico, katere vodja je nekdanja direktorica zavoda Turizem in kultura Radovljica Nataša Mikelj.


5.12.2022

Ksenia Smirnova, ukrajinska novinarka

Ksenia Smirnova je ukrajinska novinarka, ki je z ostalimi novinarji iz vse Evrope spremljala novembrsko zasedanje Evropskega parlamenta v Strasburgu. To je bila njena prva pot v tujino, ne le od začetka vojne v Ukrajini, ampak od začetka pandemije kovida. Svojo poklicno pot je začela kot radijska napovedovalka in novinarka. V nekih drugih časih se je ukvarjala s kulturo in spremljala Evrosong, enkrat vmes je radio zamenjala za televizijo, po za Ukrajino prelomnem letu 2014 pa kulturo za politiko. Danes dela za ukrajinsko televizijo Freedom, prostovoljno pa pomaga tujim novinarjem, ki poročajo o vojni v Ukrajini pridobivati akreditacije, dovoljenja, prevoze in kontakte. O tem, kako jo je sredi noči presenetila vojna in kako se je razjokala, ko se je spet znašla v normalnosti predbožičnega vzdušja v Franciji več v oddaji Evropa Osebno!


30.11.2022

Rusija, teroristična država

Minuli teden so poslanci Evropskega parlamenta podprli resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta z veliko večino, s skoraj 500 glasovi za. Pomisleki tistih, ki so bili proti, so povezni predvsem s samo formulacijo ‘državnega terorizma’, pa tudi s tem, da v evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Kaj ta resolucija prinaša in kakšne bodo njene posledice tudi v luči pogajanj z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini, prihodnosti Rusije in regije ter podobno se bomo v Vročem mikrofonu pogovarjali z enim od predlagateljev resolucije, latvijskim poslancem v Evropskem parlamentu, ter nekdanjim premierjem Latvije Andriusom Kubiliusom ter zunanjepolitičnim analitikom in novinarjem Brankom Sobanom.


8.11.2022

Pionir slovenske kraft proizvodnje gina

Gin je še pred nekaj leti, sploh v Veliki Britaniji, veljal za pijansko pijačo. Zdaj pa je spet v ospredju med trendovskimi alkoholnimi pijačami, predvsem zato ker lahko take vrste pijačo brez zapletene tehnologije naredimo tudi v domačih kraft delavnicah. Edino zapovedano pravilo pri izdelavi gina je namreč to, da moramo v proizvodnji te pijače uporabiti alkohol in vsaj nekaj gramov brinovih jagod. Dandanes se police trgovin šibijo pod raznovrstnimi znamkami ginov z vseh koncev sveta, vsako leto več pa je tudi domačih proizvajalcev, ki ponujajo gine z raznoliko paleto okusov. Erika Sarkiča iz podjetja BrinGin, pionirja slovenske kraft proizvodnje gina, ki je svoj posel zgradil na družinski tradiciji pridobivanja brinjevca, in njegovo ženo Petro Grilj Sarkič, ki iz brinovega olja izdeluje kozmetiko, je pred nekaj tedni ob Svetovnem dnevu biosfernih območij UNESCa v Rodiku obiskal Miha Švalj.


22.10.2022

Terenski studio v Parku Škocjanske jame

Ponujamo vam skupek terenskih zgodb iz okolice biosfernega območja Kras - od proizvodnje gina, do gostinstva, zeliščarstva in kozjereje. Predstavili se bodo: - Destilarna Gin Brin; - Gostilna Mahorčič Rodik; - Zeliščno-etnološka domačija Belajevi; - Sirarska kozjerejska kmetija Beka.


4.10.2022

Primeri inšpektorja Vrenka

Od leta 2008 do danes je Avgust Demšar izdal 11 kriminalnih romanov iz cikla Primeri inšpektorja Vrenka, s čimer je postal najbrž najuspešnejši slovenski pisec žanrske literature pri nas. Najbrž le zato, ker imata Demšar in Vrenko hudo konkurenco v Tadeju Golobu in njegovemu Tarasu Birsi. Romani Avgusta Demšarja so do zdaj izšli kot zvočne knjige, lani pa smo si lahko na Televiziji Slovenija ogledali prvo ekranizacijo njegovih prvih štirih romanov. In ne samo, da je to postala najbolj uspešna in gledana igrana serija na nacionalki v tem tisočletju, prav zdaj snemajo drugo sezono te serije. Danes pa bo na našem Prvem radijska premiera prve od štirih nanizank radijske igrane serije, ki je nastala v produkciji Uredništva igranega programa Radia Slovenija.


28.9.2022

Avgust Demšar pred premiero radijske nanizanke Primeri inšpektorja Vrenka

Cikel kriminalnih romanov Primeri inšpektorja Vrenka je eden najuspešnejših ciklov slovenskih piscev kriminalk. Avgust Demšar je svoj literarni prvenec z naslovom Olje na balkonu izdal že daljnega leta 2008. Lani so njegova dela doživela ekranizacijo v najbolj uspešni in gledani igrani seriji na nacionalki v zadnjih dvajsetih letih, letos pa snemajo že drugo sezono. Njegova dela so v minulih izhajala kot zvočne knjige. Avgust Demšar je na eni od prvih predstavitev svojih kriminalnih romanov, ki so takrat izhajali pod okriljem založbe Sanje, dejal, da bo postal pravi pisec kriminalk šele, ko bo imel pod streho vsaj cikel šestih romanov z enim osrednjim likom.


23.9.2022

Depolitizacija, nedosegljivi ideal

Ta teden so se v Združenem kraljestvu in pred menda več kot 4 milijardnim televizijskim občinstvom še zadnjič poslovili od kraljice Elizabete 2. Pri nas pa se kandidati za predsednika države, ki se trudijo biti kar se da nepolitični, prerivajo na štartni črti. Sindikati so aktivni kot že dolgo ne, jesen pa bo tudi v znamenju vsaj dveh interpelacij.


19.9.2022

Vera Flisar, prva vzgojiteljica v prvem romskem vrtcu v naselju Pušča pri Murski Soboti - ime septembra

Ime tedna je Vera Flisar, prva vzgojiteljica v prvem romskem vrtcu v naselju Pušča pri Murski Soboti, ki je pred 60 leti orala ledino pri predšolski vzgoji romskih otrok ter nagovarjala starše naj vanj vpišejo svoje otroke. Pri Zvezi Romov Slovenije so jo ob jubileju vrtca nagradili s posebnim priznanjem. Foto: VauTV si


15.9.2022

Prekletstvo te knjige je, da je takoj po izidu že neaktualna

Je najbolj prodajana knjiga na svetu, katere tradicija sega v leto 1955. Vsako leto jo izdajo v več kot 100 državah sveta, izhaja v 23 jezikih, v njej pa je letos 2697 rekordov. Govorimo seveda o Guinessovi knjigi rekordov z letnico 2023, ki so jo predstavili danes pri založbi Učila in kjer so bili danes tudi štirje rekorderji oz. predstavniki rekordnih presežkov.


15.8.2022

Nina Milošič, vodja najstarejšega še aktivnega kino prizorišča v Sloveniji

Ime tedna je Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj, najstarejšega še aktivnega kino prizorišča v Sloveniji. S sodelavci ohranjajo kulturno dediščino in razvijajo osnovno poslanstvo 125 letne tradicije kina kot enega izmed živahnih kulturnih in družabnih središč mesta.


8.8.2022

Val Vavpotič Lorber, 12-letni ljubitelj vlakov in železnic

Ime tedna je Val Vavpotič Lorber, 12-letni ljubitelj vlakov in železnic, ki je v knjižnici v Rogaški Slatini na ogled postavil svojo veliko maketo železnice. Vanjo je vložil vsaj 300 ur vztrajnega dela, ob številnih lokomotivah in vagonih pa je na ogled tudi celotna pokrajina ob železniški progi, ki nas s kančkom domišljije popelje v drug svet.


29.6.2022

Po svetu 2: Tiramisu

Za konec serije Mimogrede po svetu 2 bomo posegli v bogato zakladnico italijanske kulinarike in kot ob koncu obeda postregli s sladico. Tiramisu je ena od legendarnih sladic naših sosedov, ki morda res nima večstoletne tradicije, je pa najbrž svetovno najbolj prepoznavna italijanska sladica. In še enkrat bomo potrdili, da so pri najpreprostejših jedeh najpomembnejši detajli.


22.6.2022

Po svetu 2: Kimči

Tokrat se spet odpravljamo v Azijo, ki je kulinarično gledano daleč najbolj raznolika celina. Pokukali bomo v svet Vzhodno Azijske kulinarike, še bolj natančno na korejski polotok in spoznali jed, ki je temeljna hrana korejske kulinarike. Kimči je tradicionalna več tisočletij stara korejska jed iz fermentirane zelenjave in začimb, ki ni le nepogrešljiva priloga pri vsakem obroku ampak tudi osnova za pripravo številnih jedi. Korejci kimči jedo za zajtrk, kosilo in večerjo, kot prilogo ali glavno jed - v vseh mogočih oblikah. Res, da je kimči prastara jed, a je kot nalašč za današnjo bio-eko-makrobitično-vegansko ero. Sogovorniki: Hyewon Yang iz korejske restavracije Suwon Sanja Čakarun iz manufakture in trgovine Kis in kvas Boštjan Napotnik Napo, teoretik in praktik v kuhinji


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt