Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, študijsko sledi kognitivni znanosti, ob radiu pa se veliko ukvarja z moderiranjem dogodkov in tu ali tam preskoči v predavateljske vode o javnem nastopanju in komuniciranju.
Doslej je s kolegi dvakrat prejela nagrado Čuvaj, ki ga za izstopajoče novinarske dosežke podeljuje Društvo novinarjev Slovenije, in nagrado International Migration Media Award. Z ekipo Frekvence X je prejela priznanje "Prometej znanosti" in se uvrstila med finaliste izbora za komunikatorja znanosti. Trikrat je prejela tudi nagrado RTV za odličnost v poročanju in izjemne novinarske dosežke v preteklem letu.
Zanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.
V svetu okoli nas je pravi vrvež. Na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah
Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjega pol stoletja
Z avtorjema knjige Zadnji dve o tekmi s časom za ohranitev vrste severnih belih nosorogov, divjem lovu, smiselnosti in etičnih vprašanjih obujanja že izumrlih vrst od živih
Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje"
V Ljubljani se je mudila svetovna srednješolska fizikalna smetana. Na 6. Evropski fizikalni olimpijadi je naša prestolnica gostila 182 tekmovalcev iz 37 držav, zlato odličje jih je osvojilo 12. Slovenci prav tako odlični
Pogovor s strokovnjakinjo za virusne zoonoze, virologinjo in profesorico na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani Tatjano Avšič Županc
Tla pod našimi nogami niso v dobrem stanju. Sodoben način življenja z naraščajočo potrošnjo jih globalno potiska na rob degradacije, ob čemer obstajajo poti, kako trend obrniti.
Končno lahko vidimo, kaj se skriva v središču naše galaksije, v pogovoru z astrofizikom prof. Zwittrom pa spomnimo tudi na prihajajoči popoln Lunin mrk
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch