{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=majaratej&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=majaratej&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=43&page_size=12","next":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=majaratej&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","prev":null},"data":[{"type":"Post","id":"115867","attributes":{"wp-id":441070,"date":"2020-07-10T22:42:08+02:00","modified":"2020-07-10T22:42:08+02:00","slug":"namesto-3-odstotne-v-sloveniji-le-odstotna-prekuzenost","post-type":"post","title":"Namesto 3-odstotne v Sloveniji le odstotna prekuženost","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/07/namesto-3-odstotne-v-sloveniji-le-odstotna-prekuzenost/","content":"

Raziskovalna skupina, ki je sodelovala pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji, je ta teden objavila podrobnejše poročilo o raziskavi. Spomnimo, raziskovalci Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete so maja na podlagi prvih rezultatov ocenili, da se je do konca aprila z novim koronavirusom okužilo od 40.000 do 80.000 prebivalcev Slovenije oziroma približno 3 odstotke ljudi. V ta teden objavljenem poročilu o raziskavi pa so svojo oceno popravili, saj so upoštevali tudi nove ocene o specifičnosti testov in izkušnje iz drugih, že objavljenih raziskav v tujini. Tuje raziskave, ki so uporabljale iste teste, so namreč ovrgle točnost pri lastnostih, ki jih je navedel proizvajalec testa. Po novi oceni naj bi imeli v Sloveniji manj kot odstotno prekuženost, in torej ne 3-odstotno, kot je veljalo doslej. Prekuženih naj bi bilo le približno 16 000 ljudi. Za komentar smo prosili imunologa prof. dr. Alojza Ihana, predstojnika Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti.

Raziskovalci nameravajo izsledke raziskave objaviti tudi v več člankih v priznanih mednarodnih medicinskih revijah. Prvi članek z naslovom \"Low prevalence of active COVID-19 in Slovenia: a nationwide population study on a probability-based sample\" je bil 10. 7. 2020 sprejet v objavo v reviji Clinical Microbiology and Infection.

","excerpt":"Raziskovalci pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji precej znižali ocene prekuženosti; imunolog Alojz Ihan nove rezultate komentira kot pričakovane","featured-media-id":21618,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174705632","abovetitle":"","subtitle":"Raziskovalci pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji precej znižali ocene prekuženosti; imunolog Alojz Ihan nove rezultate komentira kot pričakovane","category-text":"False","permalink":"2020/07/namesto-3-odstotne-v-sloveniji-le-odstotna-prekuzenost/","show-start":"2020-07-09T17:16:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"321","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/10/Namesto3-odstotnevSlovenijileodstotnaprekuenost4832815.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705632","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21618"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21618"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"115866","attributes":{"wp-id":441060,"date":"2020-07-10T22:06:21+02:00","modified":"2020-07-10T22:08:40+02:00","slug":"radiovedni-iz-cesa-je-plamen","post-type":"post","title":"Radiovedni: Iz česa je plamen?","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/07/radiovedni-iz-cesa-je-plamen/","content":"

Ogenj je v zgodovini odigral nadvse pomembno vlogo … in – ker smo ravno sveže okupirani s pandemijo – pred stoletji je prav ogenj služil za komunikacijo med kraji in vasmi, ki so si na tak način sporočali, ali ji tudi vanje zašla bolezen. No, ogenj ali, natančneje, plamen pa je bil tudi povod za tokratne Radiovedne.

Nekoga je namreč zanimalo, iz česa je plamen.

Na vprašanje odgovarja profesor splošne in anorganske kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani dr. Anton Meden.

","excerpt":"Na vprašanje odgovarja profesor splošne in anorganske kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani dr. Anton Meden","featured-media-id":22174,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174705625","abovetitle":"","subtitle":"Na vprašanje odgovarja profesor splošne in anorganske kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani dr. Anton Meden","category-text":"False","permalink":"2020/07/radiovedni-iz-cesa-je-plamen/","show-start":"2020-07-09T09:07:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"225","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/10/RadiovedniIzesajeplamen4832787.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705625","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Nekoga je namreč zanimalo, iz česa je plamen.

"},{"kind":"html","content":"

Na vprašanje odgovarja profesor splošne in anorganske kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani dr. Anton Meden.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"},{"type":"Category","id":"186"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22174"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22174"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"115041","attributes":{"wp-id":438391,"date":"2020-06-28T11:35:56+02:00","modified":"2020-07-08T15:07:53+02:00","slug":"kje-pa-vas-cevelj-zuli-220","post-type":"post","title":"Podnebna kriza je ključna frontna črta vsega živega, ne le človeštva","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/kje-pa-vas-cevelj-zuli-220/","content":"

Novinar in publicist Boštjan Videmšek je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo – od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkneyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.

\"Čisto nič, kar je opisano v knjigi, ne bo realno in ne sme biti realno, če bo vztrajalo pri logiki 'Več, več, več!'. Naša uporaba se mora začeti zmanjševati, kot skupnost se bomo morali odreči solidnemu delu udobja zato, da ne bomo umirali, ampak živeli do smrti.\"

Podnebna kriza je ključna frontna črta, ne le človeštva, ampak vsega živega, poudarja Videmšek. \"Nočem dajati lažnega upanja, kjer pa obstaja, ga skušam izpostavljati in ob njem postavljati klicaje. Rešitve, ki so na voljo, je treba aplicirati, kamorkoli je mogoče, čim prej.\"

Verjeti je treba v posameznika. Ta lahko za sabo s svojo osebno pobudo potegne skupnost, in tako lahko to postane zgodba vseh nas. Večina teh zgodb v knjigi, ki sta jih našla z Matjažem Krivicem, poteka od spodaj navzgor. \"Združiti je treba več pristopov, a osnova je v skupnosti. V primerih, ki jih opisujem, so se skupnosti odločile biti progresivne. Ključno je izbrati vse mogoče dobre prakse in iz njih izpeljati dobro formulo za prihodnost. A zdi se, da Slovenija resnega okoljskega plana B nima.\"

\"Grški otok Tilos kot primer pooseblja vse ostale zgodbe. Ni le zgodba o tehnologiji, ampak zgodba o sociologiji. Pred poldrugim desetletjem je bil prazen, a je postal prvi samopreskrbni otok v Sredozemlju. In mogoče ga je kopirati – podobno licenco ima zdaj v Grčiji že več otokov.\"

Fotografije Matjaža Krivica

\"\" — \nBoštjan Videmšek in Matjaž KrivicFoto: Osebni arhiv

","excerpt":"Ne kaže nam dobro, obkolili smo sami sebe, poudarja Boštjan Videmšek. \"Nočem dajati lažnega upanja, a pri tistem, ki je, moramo vztrajati.\"","featured-media-id":22296,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kje-pa-vas-cevelj-zuli/174705052","abovetitle":"","subtitle":"Ne kaže nam dobro, obkolili smo sami sebe, poudarja Boštjan Videmšek. \"Nočem dajati lažnega upanja, a pri tistem, ki je, moramo vztrajati.\"","category-text":"False","permalink":"2020/06/kje-pa-vas-cevelj-zuli-220/","show-start":"2020-07-08T12:00:00+02:00","show-end":"2020-07-08T12:30:00+02:00","audio-length":"1702","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/08/Otokiupanja-BotjanVidemekopionirjihbojaspodnebnokrizo4829454.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174705052","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Čisto nič, kar je opisano v knjigi, ne bo realno in ne sme biti realno, če bo vztrajalo pri logiki 'Več, več, več!'. Naša uporaba se mora začeti zmanjševati, kot skupnost se bomo morali odreči solidnemu delu udobja zato, da ne bomo umirali, ampak živeli do smrti.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Grški otok Tilos kot primer pooseblja vse ostale zgodbe. Ni le zgodba o tehnologiji, ampak zgodba o sociologiji. Pred poldrugim desetletjem je bil prazen, a je postal prvi samopreskrbni otok v Sredozemlju. In mogoče ga je kopirati – podobno licenco ima zdaj v Grčiji že več otokov.\"

"},{"kind":"html","content":"

Fotografije Matjaža Krivica

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nBoštjan Videmšek in Matjaž KrivicFoto: Osebni arhiv

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"55"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22296"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22296"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"115675","attributes":{"wp-id":440209,"date":"2020-07-06T09:59:19+02:00","modified":"2020-07-06T10:46:59+02:00","slug":"infektologinja-prof-dr-bojana-beovic","post-type":"post","title":"Zasebne zabave so večinski vir okužb, ki so nastale v Sloveniji","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/07/infektologinja-prof-dr-bojana-beovic/","content":"

Od prvega primera okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji so minili že skoraj štirje meseci, vmes smo prvi val učinkovito zajezili, zdaj pa z vse večjo zaskrbljenostjo spremljamo nove okužbe, ki niso več le posledica iz drugih držav.

\"V nedeljo je bilo šestnajst novih primerov, danes jih pričakujemo še veliko več. Povečuje se število pozitivnih primerov, ki prihajajo iz Hrvaške.\" – infektologinja prof. dr. Bojana Beović

Novo žarišče v državi je postal tudi dom starejših v Vipavi. Na vprašanje, kako je sploh mogoče, da se je virus v domu tako hitro razširil, infektologinja odgovarja:

\"Sprašujem se, kako je to mogoče. Nekaj mesecev smo postavljali trden sistem in organizacijo v primeru okužbe, očitno so nekatera vodstva domov to preslišala. Apeliram na vsa vodstva domov, naj se organizirajo, če se še niso. Bolnike iz Vipave smo hospitalizirali, da se dom razbremeni, ne zaradi spremembe doktrine.\"

Dr. Bojana Beović posebej poudarja tudi nevarnost okužb na neorganiziranih zasebnih druženjih.

\"Takšna druženja potekajo vsaj delno v zaprtih prostorih. Gre za ljudi, ki se poznajo in zato bolj sprostijo, med njimi je opaziti tesnejše stike. Po izkušnjah epidemiologov iz zadnjih 14 dni so prav taka druženja v Sloveniji najbolj tvegana dejavnost.\"

","excerpt":"Ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, odgovarja vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinja prof. dr. Bojana Beović","featured-media-id":22279,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174704629","abovetitle":"","subtitle":"Ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, odgovarja vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinja prof. dr. Bojana Beović","category-text":"False","permalink":"2020/07/infektologinja-prof-dr-bojana-beovic/","show-start":"2020-07-06T10:00:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"776","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/06/ZasebnezabavesoveinskivirokubkisonastalevSloveniji4825819.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704629","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"V nedeljo je bilo šestnajst novih primerov, danes jih pričakujemo še veliko več. Povečuje se število pozitivnih primerov, ki prihajajo iz Hrvaške.\" – infektologinja prof. dr. Bojana Beović

"},{"kind":"html","content":"

Novo žarišče v državi je postal tudi dom starejših v Vipavi. Na vprašanje, kako je sploh mogoče, da se je virus v domu tako hitro razširil, infektologinja odgovarja:

"},{"kind":"html","content":"

\"Sprašujem se, kako je to mogoče. Nekaj mesecev smo postavljali trden sistem in organizacijo v primeru okužbe, očitno so nekatera vodstva domov to preslišala. Apeliram na vsa vodstva domov, naj se organizirajo, če se še niso. Bolnike iz Vipave smo hospitalizirali, da se dom razbremeni, ne zaradi spremembe doktrine.\"

"},{"kind":"html","content":"

Dr. Bojana Beović posebej poudarja tudi nevarnost okužb na neorganiziranih zasebnih druženjih.

"},{"kind":"html","content":"

\"Takšna druženja potekajo vsaj delno v zaprtih prostorih. Gre za ljudi, ki se poznajo in zato bolj sprostijo, med njimi je opaziti tesnejše stike. Po izkušnjah epidemiologov iz zadnjih 14 dni so prav taka druženja v Sloveniji najbolj tvegana dejavnost.\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22279"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22279"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"115600","attributes":{"wp-id":440036,"date":"2020-07-04T15:03:03+02:00","modified":"2020-07-05T11:13:03+02:00","slug":"slovenci-imamo-na-podrocju-tehnicne-kulture-marsikaj-pokazati","post-type":"post","title":"Slovenci imamo na področju tehnične kulture marsikaj pokazati","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/07/slovenci-imamo-na-podrocju-tehnicne-kulture-marsikaj-pokazati/","content":"

Aprila 1950 je v Ljubljani začel izhajati časopis Ljudska tehnika, ki je kot glasilo istoimenske organizacije seznanjal bralce o tehničnih dosežkih doma in po svetu. Nekaj let zatem se je preimenoval v revijo Življenje in tehnika, ki odtlej neprekinjeno obvešča bralce o napredku na področju znanosti in tehnike. Doslej je izšlo toliko številk, da sestavljajo - če jih postavimo eno na drugo - več kot pet metrov visok kup, pravi 'spomenik' slovenski tehnični kulturi torej. Z odgovornim urednikom revije Matejem Pavličem smo preleteli, kateri tehnološki trendi so zaznamovali posamezna obdobja izhajanja revije in najbolj odmevali v javnosti, več pa tudi o tem, da navkljub obdanosti s tehniko postajamo vse bolj tehnično nepismeni.

","excerpt":"Pogovor z urednikom revije Življenje in tehnika Matejem Pavličem","featured-media-id":22276,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174704388","abovetitle":"","subtitle":"Pogovor z urednikom revije Življenje in tehnika Matejem Pavličem","category-text":"False","permalink":"2020/07/slovenci-imamo-na-podrocju-tehnicne-kulture-marsikaj-pokazati/","show-start":"2020-07-04T14:45:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"680","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/04/70letrevijeivljenjeintehnika4825025.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704388","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22276"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22276"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"114670","attributes":{"wp-id":438020,"date":"2020-06-28T10:46:36+02:00","modified":"2020-07-05T10:59:28+02:00","slug":"vincent-racaniello","post-type":"post","title":"Virusa ne širi vsak, ki je okužen","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/vincent-racaniello/","content":"

Profesor Vincent Racaniello, nazadnje sva se pogovarjala marca, ko se je Evropa spopadala z žarišči koronavirusnih okužb. Zdaj se je žarišče prestavilo na obe Ameriki. A začniva pri virusu samem – kaj novega vemo o njem?

V znanosti na tem področju so trenutno vse oči usmerjene v preventivo in razvoj cepiva, zelo malo pa je raziskav v zvezi s preučevanjem samega koronavirusa, kar je zelo slabo. Vsi so na lovu za lovoriko, da bi rešili svet … A virus se še naprej širi zelo tiho in hitro. Potem ko sva nazadnje govorila marca, je zdaj z veliko gotovostjo jasno, da se je virus razširil z netopirjev. Kako je prešel z netopirja na človeka, še ni povsem znano. Kot vemo, so ljudje na kitajskem podeželju v stiku z netopirji, a še enkrat bi rad poudaril, da izvor virusa ni kitajska tržnica z divjim mesom. Ni se začelo tam. Okužba izhaja s podeželja … Nasprotujem zahtevam, da je treba zapreti vse tovrstne tržnice na Kitajskem in da bomo tako odpravili leglo težav. To ne bo zaleglo, saj bodo ljudje na podeželju ne glede na to še vedno ostali v stiku z netopirji. Ne morete se jim izogniti, tudi v vaši državi imate netopirje in najverjetneje so tudi vaši netopirji okuženi s katerim od koronavirusov. To zagotovo ni zadnji koronavirus, s katerim se bomo srečali, naslednji izbruh lahko predvidimo v prihodnjih desetih letih.

Pa je virus res mutiral v sev, ki je milejši?

Obstajajo sicer poročila, da naj bi se virus spreminjal in da dobiva nove lastnosti, kar je po mojem mnenju nesmiselno. Gre za isti virus kot na začetku, nobenih občutnih sprememb nismo zaznali, sploh takšnih ne, ki bi vplivale na njegovo infektivnost ali kakorkoli omilile njegov vpliv na naše zdravje. Mediji seveda to na veliko premlevajo iz razlogov, ki mi niso znani. Vsi virusi mutirajo, ko se razmnožujejo v svojih gostiteljih, in to ni nič novega. Kar je pomembno, je, ali ta mutacija nekaj pomeni, in za zdaj tega pri tem konkretnem koronavirusu niso opazili. Virus se je od januarja zanemarljivo spremenil. V več tisoč izoliranih primerkih so do zdaj našteli le približno od 15 do 20 opaznejših mutacij, kar ni skoraj nič v primerjavi s tem, da je celoten genom virusa sestavljen iz zaporedja okoli 30 000 nukleotidov. Virus se spreminja, spreminja se počasi, a nobena od teh sprememb za potek bolezni pri ljudeh ne pomeni nič posebnega. Gre za isto bolezen kot pri dnevu ena, le da smo spočetka spregledali določene simptome oziroma nianse bolezni. Nobena od teh mutacij ni vplivala na osnovne značilnosti virusa. Znanstveniki, ki trdijo nasprotno, se motijo.

Kaj novega pa so zadnji meseci povedali o sezonskem vplivu na pojavnost okužb? Igra začetek poletja na severni polobli kakšno vlogo? Gre to, da je trenutno tako slabo v Braziliji, pripisati začetku zimskega obdobja pri njih?

Veliko virusov je sezonsko pogojenih. Gripa je zimska bolezen, običajni prehladi, povezani s koronavirusi, so prav tako sezonski, v večini primerov se pojavljajo v zimskem delu leta. Vzrok za to je vreme. Sprva smo mislili, da bo imel tudi novi koronavirus podoben značaj in da ga bo bolj vroče in vlažno vreme upočasnilo, a se to ni zgodilo. Še vedno namreč prevlada dejstvo, da je celotna človeška populacija dojemljiva za okužbo z njim, saj je naša čredna imunost zelo nizka. Vpliv toplega in vlažnega vremena na severni polobli tako v tem letnem času torej ostaja zanemarljiv. Dokler virus ne bo okužil velikega števila ljudi, opaznejšega sezonskega učinka ne pričakujem.

V svojem podkastu This Week In Virology se vsak teden z gosti posvečate tudi klinični novostim v povezavi z zdravljenjem bolezni covid-19. Presenetljivo je že to, koliko organov in sistemov virus napade v našem telesu oziroma kje vse so ga našli.

Znano je, da bolezen pri 80 odstotkih okuženih poteka v blagi obliki, medtem ko se pri preostali petini lahko razvije v hujšo obliko, najhuje prizadene dihalni sistem. V zadnjih mesecih smo se predvsem naučili, da ima lahko okužba z novim koronavirusom velik vpliv tudi na številne sisteme v telesu. Zdravniki poročajo, da vpliva na nastajanje krvnih strdkov, na dolgotrajne respiratorne težave zaradi zdravljenja z ventilatorjem, pri otrocih sproža redek sindrom Kawasakijeve bolezni. Napada tudi prebavni trakt, ledvice, živčni sistem … Govorimo o veliko različnih vplivih, ki jih pri običajnih respiratornih obolenjih ne zaznamo. Vzroki za vse to niso pojasnjeni, zagotovo pa je del odgovora v pretiranem odzivu imunskega sistema. Na srečo pa je veliko teh stanj ozdravljivih.

Kaj sicer najpogosteje povzroči smrt pri okužbi?

Najpogostejši vzrok smrti je povezan z odpovedjo dihalnega sistema. Tudi če težje bolnike priklopijo na ventilator, so pljuča pri nekaterih tako poškodovana, da ne zmorejo več absorbirati kisika, ki ga prejmejo, in pacient umre zaradi pomanjkanja kisika v krvi.

Koliko pa je do zdaj znanega o vplivu genskih dejavnikov na razvoj koronavirusne bolezni pri človeku?

Obstaja več hipotez, a nobena od njih še ni bila potrjena. Ena od njih, denimo, vlogo pri razpletu bolezni pripisuje krvni skupini. Ničla naj bi imela zmanjšano tveganje za hujši potek bolezni, medtem ko je pri skupinah A in B tveganje večje. A to ni dokazano. Zanimivo pri tem je, da geni, ki pogojujejo to, katero krvno skupino imate, na kromosomih ležijo zraven genov, ki vplivajo na vaš imunski odziv. Prav tako še vedno ni pojasnjeno, zakaj so starejši ljudje bolj dojemljivi za hujši potek bolezni. To, da bolezen pri nekaterih, sicer zelo redkih mladih povzroči tako hud potek, naj bi bilo prav tako povezano z geni. Da bi na tem področju dobili temeljitejše rezultate, bo treba še nekaj česa. Šest mesecev, kar se soočamo z virusom, je veliko premalo, da bi lahko dobili jasne odgovore.

Kaj pa dejavnik spola? Ima to, katerega spola smo, kakšno vlogo pri tem, ali smo v večji nevarnosti, da huje zbolimo?

Pri moških je tveganje za razvoj resnih zapletov po okužbi dvakrat večje kot pri ženskah. To zaznavajo v vseh državah, kjer se spopadajo z masovno obliko okužb, najverjetneje imajo vpliv na to hormoni. Ko so se z okužbami spopadali še na Kitajskem, so sprva ključnega krivca videli v kajenju. A zdaj so to v veliki meri ovrgli in večji vpliv pripisujejo spolu in vplivu testosterona.

Med zdravili je ta teden v središču pozornosti remdesivir, ki so si ga Združene države priskrbele v ogromnih količinah. No, zvezda med zdravili pa sicer postaja deksametazon. Koliko res lahko pričakujemo od njega?

Če ste v tisti fazi okužbe, ko se vaš imunski sistem odziva pretirano, je lahko vaša rešilna bilka. Gre za steroid, ki zmanjša odziv imunskega sistema. Kot zdravilo je torej uporabno pri najhuje bolnih, pri tisti petini bolnikov, kjer se je virus že spustil v spodnja dihala, in lahko reši približno 8 življenj od 25. Gre za dokaj poceni zdravilo, ki ga uporabljamo že leta, in je znano kot varno. Do zdaj so našli samo peščico zdravil, ki bi lahko bila učinkovita pri najhuje bolnih. Hidroksiklorokin, o katerem se je sprva veliko govorilo, se je izkazal za manj učinkovitega. Remdesivir je antivirusno zdravilo, ki deluje neposredno na virus in ima prav zato omejen učinek pri resno bolnih, saj v najbolj latentni fazi ne izdelujejo več veliko virusa. Težava pri njem je, da ga je treba dovesti dovolj zgodaj, in to intravenozno, zato vam ga lahko primerno odmerijo le v bolnišnici. To vsekakor ni zdravilo, ki bi ga lahko vzeli ob prvih znakih okužbe, kot lahko to storite pri zdravilu za gripo tamiflu. Zdravila, ki bi v obliki tablet zavrla razraščanje virusa v telesu, pa ne bodo na voljo pred prihodnjim letom.

Sami ste pred časom opozorili, da bi morali delati predvsem na nekakšnem pankorona zdravilu, ki bi ga morali razvijati že leta, a ga nismo.

To je v zvezi s tem izbruhom ena od največjih tragedij. Lahko bi ga preprečili. Izbruh sarsa pred skoraj 20. leti nas je naučil, da ti koronavirusi obstajajo v netopirjih na Kitajskem in da je le vprašanje časa, kdaj bo kateri od njih vnovič zašel v človeški obtok. Pred 20. leti smo imeli priložnost, da bi se podali v intenzivnejše preučevanje teh virusov in skušali zanje poiskati zdravilo, ki bi oviralo njihovo razmnoževanje. Znanja imamo dovolj, da bi lahko v tem času razvili univerzalno koronavirusno zdravilo, s katerim bi lahko kadarkoli pozneje zamejili širjenje virusa takoj, ko bi se ta pojavil. Vsemu temu, kar svet ugonablja zdaj, bi se torej lahko izognili. A podjetja niso hotela investirati v tak tip zdravila, ker v tem niso videla dobička, in tudi vlade niso vlagale v tovrstno raziskovanje, saj jim virus ni predstavljal potencialne grožnje. Celoten sistem, ki poganja in nadzira razvoj zdravil, torej pušča vodo. Ne moremo mu zaupati. Ne moremo se zanesti ne na podjetja in ne na vlade, da bi mislili strateško in usmerjeno v skupno prihodnost. Ta hip bi morali biti vsi na planetu besni, saj imamo tehnologijo, imamo znanje, znanstveno podporo, da bi to lahko ustavili. Pa nismo. Ker na tem zadnjih 20 let nismo delali. Zame osebno je to največja frustracija.

Morda lahko vsaj hiter razvoj cepiva reši situacijo?

Trenutno se s cepivom ukvarja zelo veliko podjetij, osredotočajo se samo na ta virus. Nedvomno se na tem področju napoveduje velik dobiček. A v resnici ne potrebujemo vseh. A ne bi bilo bolje, če bi se nekatera med njimi ukvarjala z iskanjem univerzalnega zdravila ali cepiva proti koronavirusom nasploh? Namesto tega imamo situacijo, ko skušajo vsi hkrati zamašiti luknjo, ki pušča, in ob tem ne razmišljajo o prihodnosti.

Kako pa napreduje razvoj cepiva? Je katero že blizu faze tri, v kateri se po varnostni in učinkovni fazi cepivo razdeli med tisoče testiranih ljudi?

Trenutno je v razvoju 172 različnih cepiv oziroma poteka toliko poskusov, da bi razvili ustrezno cepivo proti novemu koronavirusu. Pri tem jih je manj kot deset že v fazi preizkušanja na ljudeh, torej v fazah ena ali dve. Nobeno pa še ni v fazi tri. Pred nami je torej še dolga pot. Cepiva so različnih vrst: od inaktiviranega oziroma oslabljenega virusa, cepiv na osnovi virusnih vektorjev, kjer uporabimo kateri drug virus, ki ljudem ni škodljiv in nanj umestimo določene gene novega koronavirusa, potem so tu še cepiva, ki izhajajo iz nukleinske kisline, torej iz virusne RNK oziroma DNK in tako naprej. Faza ena je varnostna faza, v fazi dve pa cepivo odmerijo skupini ljudi, ob čemer kontrolna skupina cepiva ne prejme, in ju po določenem obdobju primerjajo. Ta faza traja vsaj šest mesecev, torej najmanj do jeseni. V fazi dve je zdaj eno od cepiv na osnovi RNK in cepivo, ki deluje na osnovi vektorskega virusa (in sicer enega od adenovirusov), prav tako je do faze dve napredovalo cepivo ene od raziskovalnih skupin na Kitajskem in pa cepivo, ki ga razvijajo v Kanadi in ki so ga zasnovali na osnovi inaktiviranega virusa. To so najbolj spodbudni primeri cepiv v razvoju ta hip, a imajo skupen problem: vsa našteta, ki bodo po vsej verjetnosti najprej na voljo, bo treba injicirati v telo. Če hočete imunizirati sedem milijard ljudi, potrebujete sedem milijard injekcijskih igel in ljudi, ki bi jih izdelali in priskrbeli. Veliko bolje bi bilo, če bi že zdaj razmišljali o različnih načinih aplikacije cepiva. Spremljam eno od cepiv, ki ni niti v fazi ena, a ima izjemen način aplikacije. Gre za neke vrste obliž z mikroskopsko majhnimi iglicami, ki bi si ga sami nalepili in bi se s tem cepili. Pomislite, kako učinkovito bi bilo, če bi lahko tako cepivo preprosto vsakemu poslali po pošti? Moj drugi pomislek pa je, da se večina cepiv osredotoča na rog oziroma glikoproteinski izrastek pri koronavirusu, tisti izrastek, ki ga dela tako prepoznavnega. Mislim, da to ne bi smel biti edini center pozornosti in da bi se morali pri razvoju cepiva osredotočati na več tipov proteinov pri virusu. Cepivo z oslabljenim virusom se mi zdi tako boljša možnost kot razvoj cepiva samo na osnovi virusne RNK.

Ko sva se nazadnje pogovarjala, se je pandemija v ZDA šele začenjala, zdaj je v hudem razmahu. V čem je vzrok, da so se stvari pri vas zapletle tako, kot so se?

V našem predsedniku, ki je v tej krizi nesposoben narediti karkoli pametnega. Že od začetka zanika, da bi bila pandemija resna, in zavrača pozive, da bi morale zvezne države odrediti več testiranj in nošenje mask. Še prejšnji teden je na primer zatrjeval, da bo virus izginil, če bomo testiranja preprosto zmanjšali. Za vse krivim vlado v Washingtonu in neučinkovitost centrov za nadzor bolezni in preprečevanje njihovega širjenja, saj ne izvajajo dovolj testiranj. To nas je onesposobilo, da bi epidemijo zajezili že na začetku. Vse to me pravzaprav ne preseneča, saj se pristojne znanstvenike tu javno ignorira. Najbrž poznate nastope dr. Anthonyja Faucija, ki mu – čeprav gre za enega od vrhunskih strokovnjakov s področja javnega zdravstva – predsednik in podpredsednik vztrajno oporekata, kot da bi vedela več od njega. Kitajska z milijardo prebivalstva je imela manj kot 100 000 okužb, uspelo jim je, da so virus zajezili. Podobno sta imeli Južna Koreja in Japonska s 125 milijoni prebivalcev občutno manj okužb, saj izvajajo teste in spodbujajo nošenje mask. Pri nas v ZDA pa zdaj že dnevno zabeležimo po 50 000 novih okužb. Sam sem iz New Yorka, lokalne oblasti so naredile res veliko, da so ustavile širjenje okužb v tem delu ZDA, toda na žalost zdaj preveč hitijo pri odpiranju dejavnosti, kar nam bo prineslo nov val okužb. Edina dobra novica pri vsem skupaj je, da vsaj zdravniki poročajo o napredku pri zdravljenju hujših oblik bolezni. Naučili so se, da lahko s pridom uporabijo antikoagulacijska zdravila, življenja rešujejo z omenjenimi zdravili. Zanimivo je tudi, da so ugotovili, da imajo boljše možnosti za preživetje tisti pacienti, ki jih iz ležečega položaja na hrbtu obrnejo na trebuh … Dokler bolnišnice niso preplavljene s pacienti, situacijo še lahko obvladujemo … Zagotovo pa bomo imeli izjemno veliko okužb, o tem ni dvoma.

V katerih zveznih državah pa je trenutno najhuje in zakaj prav tam?

To so Florida, Teksas, Arizona in Kalifornija, z izjemo zadnje gre torej za primere zveznih držav, kjer so guvernerji naklonjeni politiki predsednika Trumpa in ga pri tem tudi posnemajo. Maska je učinkovito varovalo in ne vem, zakaj je nošenje maske za Američane takšna težava. Američani ob tem zmotno menijo, da moč virusa slabi, če se kak dan zabeleži manjše število na novo odkritih okužb. A to ni res, virus je še vedno prisoten in se tiho plazi med populacijo. Tudi če si mlad in morda ob okužbi ne razviješ hujše simptomatike, lahko okužbo preneseš na koga, ki je veliko bolj ranljiv, in to ni pošteno.

Trenutno dnevno naraščanje števila okuženih v ZDA je več kot 50 000, skupno je pri vas okuženih že več kot 2 milijona 800 000 ljudi. Kakšna je po vašem prava številka okuženih?

Že od začetka sem opozarjal, da je okužb več, kot vemo. To zdaj priznavata tudi Svetovna zdravstvena organizacija in ameriški Center za nadzor nad boleznimi, krajše CDC. Menim, da je okužb vsaj desetkrat več, kot kažejo uradni podatki. Težava s testiranjem je v tem, da testiramo po večini samo bolne ljudi, tudi v našem delu univerze Columbia, kjer je medicinski center, ni testiran nihče, razen če je v stiku s pacienti. Nikoli nam niso niti ponudili testiranja. Na telefonu imamo aplikacijo, v kateri potrdimo, da nismo okuženi. Preprosto pritisnemo tipko, ki zasveti zeleno, in s tem lahko komurkoli dokazujemo, da nismo bolni. To je neumnost, saj se lahko vsak zlaže. Narobe je, ker se ne testira več ljudi, a to je drago, posamezen test stane 100 ameriških dolarjev. V preteklih treh mesecih karantene bi morali delati predvsem na tem, da razvijemo cenejše in učinkovitejše teste. Spomnite se ideje s sploščenjem krivulje. Njena osnovna naloga je bila, da ublaži hitro naraščanje hujših primerov in s tem omogoči zdravstvenemu sistemu, da se prilagodi, ter nam da dovolj časa za razvoj hitrih in učinkovitih ter ugodnih testov. A tega nismo storili, svoje je naredil političen vpliv.

Kateri so bili po vašem ključni mejniki, ki so vodili v razraščanje pandemije? Kdaj kronološko ni bilo več poti nazaj?

Mislim, da je bilo ključno obdobje, ko je virus zapustil Kitajsko, ko so o prvih primerih poročali iz Azije, Evrope in ZDA. Kljub temu letalskih potovanj nato še precej časa niso omejili, ta pa so virus raznesla povsod. In ko se je hkrati pokazal v več delih sveta, nismo mogli storiti nič več. Pri tem je kljub temu zanimivo, da je trajalo kar nekaj časa, da je s Kitajske zašel v druge države. Ko sem januarja še predaval študentom, smo se med predavanji spraševali, zakaj se prenaša tako počasi. A bistvo je v tem, da se okužba prenaša samo s peščico okuženih ljudi. Okužen mora biti pravi človek, ki se mora znajti v pravih okoliščinah, da virus raznese po svoji okolici. To najbrž pojasni, zakaj je na začetku trajalo tako dolgo.

Najbrž nakazujete na to, da je pravzaprav le manjši delež ljudi širil okužbo. Gre za tako imenovani disperzijski faktor oziroma parameter?

Disperzijski parameter je zanimivo število, do katerega smo prišli v nadaljnjem razvoju pandemije. Gre za število ljudi, ki v resnici širijo okužbo. Pri SARS-CoV-2 je ta parameter okoli 0,1, kar pomeni, da 10 odstotkov okuženih povzroči okoli 80 odstotkov okužb. Virusa ne širi vsak, ki je okužen. V tem je morda razlog, zakaj je virus potreboval toliko časa, da je zapustil Kitajsko. O vzrokih za tak način širjenja še vedno nismo prepričani. Najbrž poznate izraz 'superprenašalci'? To so tisti okuženi, ki virus raztrosijo med res veliko ljudi. Pojav teh zagotovo vpliva na to, da imamo tak disperzijski parameter. Drugi razlog pa je v tem, da smo si ljudje različni in da so nekateri družabno bolj dejavni kot drugi. Ob tem je presenetljivo, da se je kar 40 odstotkov okužb v ZDA razvilo v notranjih prostorih, kot so negovalne bolnišnice, zapori, predelovalni obrati. V zaprtih prostorih, kjer se druži veliko ljudi, zrak kroži, kar je prvovrstna pot, da razširite okužbo. Zato zahajanje v restavracije in zaprte nočne klube zdaj res ni dobra ideja. Tveganje v takih prostorih je zelo visoko.

Podobno je najbrž z večjimi izobraževalnimi ustanovami. Kako smotrno bo jeseni zagnati univerzitetno življenje in napolniti predavalnice?

To ni ravno dobra ideja. Veliko predavateljskega osebja je starejšega, pri starejših pa je možnost za pojav težjih oblik bolezni večja. Na univerzah in fakultetah prihaja v neposreden stik veliko študentov z zelo različnih koncev, ki skupaj sedijo v zaprtih prostorih. Veliko ameriških univerz je že sprejelo odločitev, da v jeseni ne bo predavanj v predavalnicah, in to je zagotovo dobra ideja, saj cepiva zagotovo še ne bo pred novim letom. Zgodi se lahko, da predavanj ne bo niti prihodnjo pomlad.

Ena izmed polemik v zvezi z virusom je dolgotrajno vztrajanje pozitivnih brisov pri osebah, ki so virus prebolele. Pri nas v Sloveniji se je pri rekorderju – pri nekem posamezniku – pozitiven bris pojavljal celo 60 dni po prenehanju znakov bolezni. Kako je mogoče, da sledove virusa odkrijejo po tako dolgem obdobju?

V resnici ne gre za virus, gre za delce virusnega genskega materiala. Standardni testi PCR, ki jih uporabljamo, zaznavajo virusno nukleinsko kislino RNK. Kot vidimo tudi pri drugih virusnih okužbah, lahko pri posamezniku – tudi ko simptomi prenehajo in ko že deluje zdrav – dele virusne RNK odkrijemo tudi več tednov po prestanih znakih okužbe. Trenutno potekajo prizadevanja, da bi razvili teste, ki bi nam bolj nedvoumno potrdili, ali lahko oseba še vedno širi okužbo. Morda bi morali metodo PCR kombinirati s serološkimi testi, to bi nam zagotovo bolje osvetlilo, v kakšnem stanju je oseba. Ta zaplet predstavlja težavo, saj veliko ljudi zaradi pozitivnih rezultatov brisa ne morejo premestiti v negovalne bolnišnice, v domačo nego, prav tako so tudi pozneje kljub dobremu počutju prisiljeni ostati v karanteni, čeprav po vsej verjetnosti za druge že lep čas ne pomenijo več nevarnosti okužbe.

Se strinjate z opozorilom prvega moža Svetovne zdravstvene organizacije dr. Tedrosa Adhanoma, da je najhujše šele pred nami?

Da, težava je v tem, da je trenutno okuženih pravzaprav zelo malo ljudi. Na svetu je sedem milijard ljudi, okuženih pa jih ni niti pol milijarde. S stališča povečevanja števila okužb je najhujše še pred nami, nedvomno. Cepiva ne bo vsaj še leto dni in tudi ko ga bomo dobili, ga bo sprva prejelo malo ljudi. Zato – ja, soočiti se bomo morali z veliko več okužbami, bolezen bo trajala in še naprej zahtevala življenja. A mislim, da bi se temu lahko v veliki meri izognili, če bi zagotavljali redno testiranje in zahtevali redno nošenje mask. Ker pa imamo med vodilnimi v državah ljudi, ki temu ne verjamejo, je to res težava.

Veliko je tudi opozoril, da pandemija še poglablja socialne razlike in da – po drugi strani – te še poganjajo njo?

V ZDA, denimo, je problem tuja delovna sila, ki neprekinjeno dela že med vso pandemijo. To so slabo plačani delavci, po katerih je pandemija najbolj udarila. Med njimi je izbruhnilo opazno več okužb, pogostejši je tudi težji potek bolezni, saj imajo praviloma že predhodne zdravstvene težave in si ustrezne zdravstvene oskrbe ne morejo privoščiti. To je vseprisoten globalni problem, ljudem ni omogočena zadostna zdravstvena oskrba. Kakšno lekcijo lahko potegnemo iz tega? Zdravstveno oskrbo moramo zagotoviti vsakomur. Po mojem mnenju je to primarna naloga vsake vlade, zdravstvena oskrba ne bi smela biti stvar izbire in denarja. Vsak bi moral imeti pravico, da je je deležen. Tudi tuji delavci. Če ostanejo zdravi oni, ostanemo zdravi vsi. Nalezljive bolezni ne izbirajo na osnovi višine vaše plače. Poskrbeti moramo za vse in na koncu je to ugodnejša možnost. Poglejte količino sredstev, ki jih ZDA trenutno namenjajo za zdravljenje bolnikov s covidom. Gre za milijarde in milijarde dolarjev. Če bi za pravičnejšo zdravstveno oskrbo vseh odtegnili samo del tega, bi to pomenilo veliko razliko.

Kaj pa menite o vztrajnem pojavljanju teorije, da je virus nastal v laboratoriju? Zdi se, kot da kljub vztrajnemu pojasnjevanju znanstvene skupnosti to prepričanje še dobiva krila. Kako to?

Ja, to je neverjetno. Prepričan sem bil, da smo to razložili že januarja in da smo s to predstavo s tem opravili. A nismo, kar vztraja in vztraja. Za tem je veliko razlogov. Večina ljudi ne razume, kako deluje znanost, namesto tega se raje zadovoljijo s preprostimi razlagami, ki jih je lažje razumeti. Vedeti je tudi treba, da so ljudje trenutno frustrirani in hlastno iščejo odgovor, vzrok za to svojo frustracijo, ki bi jih hitro in brez truda zadovoljil. Ob vsem skupaj pa olje na ogenj priliva še naš predsednik. Veliko ljudi mu verjame in ga posnema tudi pri zanikanju epidemije in zavračanju nošenja maske. To zame ni voditelj. Prav tako je spodrezal financiranje ameriškim neprofitnim raziskavam, ki se z iskanjem teh virusov ukvarjajo v kitajski divjini.

Zakaj bi poudarjanje prav te teorije zarote spodbujali politični motivi?

Mislim, da je več razlogov. Priča smo dolgoletnemu rivalstvu s Kitajsko, zlasti na področju trgovinske vojne. Trump s svojo držo naslavlja svojo volilno bazo, ki meni, da bo Amerika znova zažarela, potem ko se bo znebila vseh, ki jo ogrožajo, Kitajske na prvem mestu. Za Trumpovo zanikanje epidemije ni nobene znanstvene osnove, a ker se dobro poda v njegovo politično in ekonomsko agendo, je priročno. Ob tem pa tudi Trump sam zagotovo ne razume znanosti. Od nje neučakano pričakuje takojšnje odgovore. In ker določene odgovore v zvezi z virusom znanost še išče, po Trumpovo deluje nedorečena, negotova. V takšni situaciji se je Kitajska našla kot dober grešni kozel in voda na mlin Trumpu, da pridobi več glasov.

Vam je ob laboratorijski v spominu ostala še kakšna 'zanimiva' teorija zarote, ki jo je naplavila sedanja pandemija?

Mislim, da ni prav nobena teorija zarote zanimiva in da so vse napačne. Jasno kažejo na poraz prizadevanj, da bi javnost zaupala znanosti. Zelo malo imam potrpljenja z ljudmi, ki si nočejo vzeti časa za to, da bi nekaj razumeli, in ki se ne potrudijo dovolj za to. Ko sem preletel zapiske iz našega podkasta iz leta 2009, ko je po svetu razsajala ptičja gripa, se je prav tako govorilo o laboratorijskem izvoru virusa. Ob vsakem novem izbruhu nas torej premami skušnjava s to teorijo. Tudi za virus HIV se je govorilo, da je iz laboratorija, dokler nismo dokazali, da so njegov vir pravzaprav šimpanzi. Enako bo tu: dokler z gotovostjo ne dokažemo izvora virusa, bodo ljudje še naprej zaupali teorijam zarot.

Še tole vprašanje: koliko več pa vemo o širjenju virusa na živali?

Doslej imamo malo dokazov o okuženih živalih, ki so virus najverjetneje staknile z ljudi. Po večini gre za hišne ljubljenčke, kot so mačke in psi, pa tigre v newyorškem živalskem vrtu in tako naprej, obstajajo tudi poročila o okuženih kunah na določenih kmetijah na Danskem. Ob tem je zanimivo, da naj bi se virus prenašal med kunami in nato z njih znova nazaj na ljudi. A številke so zelo nizke, najbrž tudi zato ker ne opravljamo toliko testov na živalih. Toda okužbe živali in prenos virusa z njih nazaj na ljudi ne bi smel biti več problem, če bomo dovolj hitro dobili cepivo za ljudi.

Na severni polobli se za številne začenjajo počitnice, kar utegne zaradi spodbujenih migracij poslabšati epidemiološko sliko? Na kaj naj bodo ljudje, ki se odpravljajo na počitnice, pozorni? In tudi, kako naj se že zdaj pripravimo na zahtevno jesen, ki nas čaka?

Svetujem, da se cepite proti gripi, tako boste jeseni lažje izločili vsaj možnost, da bi se okužili z njo. Sam ne grem nikamor, ostajam doma, odpovedal sem vsa potovanja, dvakrat na teden prihajam na delo, pri tem se izognem stikom z ljudmi, ko pa sem zunaj, imam ves čas na sebi masko. Izogibam se restavracijam, vožnji z vlaki, izločil sem prevoze z letalom. A če razmišljate o odhodu na dopust, se vprašajte, kako nujno morate to storiti. Ali naš osebni užitek odtehta možnost, da zato staknete okužbo in okužite ranljive ljudi okoli sebe? Mislite torej nad svojimi potrebami. Od nas je odvisno, ali se bo virus širil še naprej. Ljudi bi torej pozval, da se letos vzdržijo vseh nenujnih poti, še posebej opozarjam na uporabo letal, ki so idealno okolje za širjenje virusa. A če se že zadržujete v takih prostorih, pazite, da res nosite masko. Redno si umivajte roke in kar se da zmanjšajte stike z ljudmi.

","excerpt":"Ameriški virolog prof. Vincent Racaniello o aktualnih novih podrobnosti v našem znanju o koronavirusu in bolezni covid 19 ter o tem, zakaj se virus v Združenih državah Amerike tako silovito širi","featured-media-id":20668,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174704155","abovetitle":"","subtitle":"Ameriški virolog prof. Vincent Racaniello o aktualnih novih podrobnosti v našem znanju o koronavirusu in bolezni covid 19 ter o tem, zakaj se virus v Združenih državah Amerike tako silovito širi","category-text":"False","permalink":"2020/06/vincent-racaniello/","show-start":"2020-07-03T10:45:00+02:00","show-end":"2020-07-03T11:30:00+02:00","audio-length":"1118","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/07/03/VincentRacanielloMislitimoramonadsvojimipotrebamisajjeodnasodvisnoalisebovirusirilenaprej4823950.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174704155","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Pa je virus res mutiral v sev, ki je milejši?

"},{"kind":"html","content":"

Kaj sicer najpogosteje povzroči smrt pri okužbi?

"},{"kind":"html","content":"

Koliko pa je do zdaj znanega o vplivu genskih dejavnikov na razvoj koronavirusne bolezni pri človeku?

"},{"kind":"html","content":"

Kaj pa dejavnik spola? Ima to, katerega spola smo, kakšno vlogo pri tem, ali smo v večji nevarnosti, da huje zbolimo?

"},{"kind":"html","content":"

Sami ste pred časom opozorili, da bi morali delati predvsem na nekakšnem pankorona zdravilu, ki bi ga morali razvijati že leta, a ga nismo.

"},{"kind":"html","content":"

Morda lahko vsaj hiter razvoj cepiva reši situacijo?

"},{"kind":"html","content":"

Kako pa napreduje razvoj cepiva? Je katero že blizu faze tri, v kateri se po varnostni in učinkovni fazi cepivo razdeli med tisoče testiranih ljudi?

"},{"kind":"html","content":"

Ko sva se nazadnje pogovarjala, se je pandemija v ZDA šele začenjala, zdaj je v hudem razmahu. V čem je vzrok, da so se stvari pri vas zapletle tako, kot so se?

"},{"kind":"html","content":"

V katerih zveznih državah pa je trenutno najhuje in zakaj prav tam?

"},{"kind":"html","content":"

Trenutno dnevno naraščanje števila okuženih v ZDA je več kot 50 000, skupno je pri vas okuženih že več kot 2 milijona 800 000 ljudi. Kakšna je po vašem prava številka okuženih?

"},{"kind":"html","content":"

Kateri so bili po vašem ključni mejniki, ki so vodili v razraščanje pandemije? Kdaj kronološko ni bilo več poti nazaj?

"},{"kind":"html","content":"

Najbrž nakazujete na to, da je pravzaprav le manjši delež ljudi širil okužbo. Gre za tako imenovani disperzijski faktor oziroma parameter?

"},{"kind":"html","content":"

Podobno je najbrž z večjimi izobraževalnimi ustanovami. Kako smotrno bo jeseni zagnati univerzitetno življenje in napolniti predavalnice?

"},{"kind":"html","content":"

Se strinjate z opozorilom prvega moža Svetovne zdravstvene organizacije dr. Tedrosa Adhanoma, da je najhujše šele pred nami?

"},{"kind":"html","content":"

Veliko je tudi opozoril, da pandemija še poglablja socialne razlike in da – po drugi strani – te še poganjajo njo?

"},{"kind":"html","content":"

Kaj pa menite o vztrajnem pojavljanju teorije, da je virus nastal v laboratoriju? Zdi se, kot da kljub vztrajnemu pojasnjevanju znanstvene skupnosti to prepričanje še dobiva krila. Kako to?

"},{"kind":"html","content":"

Zakaj bi poudarjanje prav te teorije zarote spodbujali politični motivi?

"},{"kind":"html","content":"

Vam je ob laboratorijski v spominu ostala še kakšna 'zanimiva' teorija zarote, ki jo je naplavila sedanja pandemija?

"},{"kind":"html","content":"

Še tole vprašanje: koliko več pa vemo o širjenju virusa na živali?

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20668"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20668"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"20668"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20668"}}}},{"type":"Post","id":"113586","attributes":{"wp-id":434532,"date":"2020-06-12T00:12:50+02:00","modified":"2020-06-25T11:21:00+02:00","slug":"frekvenca-x-191","post-type":"post","title":"Slovenska znanost med vožnjo vzvratno in potjo proti boljšemu","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/frekvenca-x-191/","content":"

Republika Slovenija vstopa v 30. leto svojega obstoja. Ob tem želimo premotriti tudi položaj znanosti v njej. V premislek o zrelosti države moramo vključiti tudi položaj znanosti, saj je ta pomemben indikator razmer v državi. Zakaj je znanost pomembna za razvoj in obstoj države? Se naša država zaveda svoje odgovornosti do znanosti? V čem se to najbolj odraža? Se slovenski znanstveniki dovolj javno angažirajo?

Dr. Matjaž Kuntner: \"Mislim, da smo se premalo javno angažirali. Tako pri kritičnih vprašanjih ohranjanja naravnega sveta kot v zahtevi o zadostni prisotnosti znanosti v družbi in financiranju.\" Dr. Oto Luthar izpostavlja, da so se v določenih obdobjih slovenski znanstveniki dovolj dobro angažirali, organizirali so tudi tri shode za znanost: \"Realno pa je težko od raziskovalk in raziskovalcev pričakovati, da bodo ob svojem osnovnem delu kontinuirano nagovarjali odločevalce. Slovenski pregovor pravi, da se samo v mlinu dvakrat pove, no, v slovenski politiki je treba povedati dvajsetkrat.\"

Znanost ne igra pomembne vloge le pri spoprijemanju s posledicami epidemij in drugih zdravstvenih problemov, tu so tudi podnebne spremembe, problematika varnosti našega okolja (zraka,vode, tal ...), problematika terorizma, vse večje vloge umetne inteligence, moči človeka, da usmerja svoj genetski ustroj … Vse te grožnje lahko vržejo družbo s tečajev. Na katerih tovrstnih področjih je bila slovenska znanost v preteklih treh desetletjih najbolj glasna, na kaj je družbo najbolj opozarjala?

Sogovornika:

Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU
Dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo

$\"\"$

\"Razvoj slovenske znanosti razumem kot vožnjo vzvratno.\"
\n-Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU
\n
\"Sem optimist, vseeno gremo proti boljšemu. Pogoji se vendarle izboljšujejo. Znanja imamo dovolj, ko bomo nazaj privabili tudi naše ljudi iz tujine, bomo še bolj uspešni.\"
\n
-Dr. Matjaž Kuntner, direktor NIB

","excerpt":"Zakaj je znanost pomembna za razvoj in obstoj države? Se naša država zaveda svoje odgovornosti do znanosti?","featured-media-id":22175,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174702517","abovetitle":"","subtitle":"Zakaj je znanost pomembna za razvoj in obstoj države? Se naša država zaveda svoje odgovornosti do znanosti?","category-text":"False","permalink":"2020/06/frekvenca-x-191/","show-start":"2020-06-25T12:00:00+02:00","show-end":"2020-06-25T12:30:00+02:00","audio-length":"2080","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/24/Slovenskaznanostmedvonjovzvtratnoinpotjoprotiboljemu4814564.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174702517","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Sogovornika:

"},{"kind":"html","content":"

Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU
Dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo

"},{"kind":"html","content":"

$\"\"$

"},{"kind":"html","content":"

\"Razvoj slovenske znanosti razumem kot vožnjo vzvratno.\"
\n-Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU
\n
\"Sem optimist, vseeno gremo proti boljšemu. Pogoji se vendarle izboljšujejo. Znanja imamo dovolj, ko bomo nazaj privabili tudi naše ljudi iz tujine, bomo še bolj uspešni.\"
\n
-Dr. Matjaž Kuntner, direktor NIB

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"71"},{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22175"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22175"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"113349","attributes":{"wp-id":433817,"date":"2020-06-06T00:13:22+02:00","modified":"2020-06-27T22:31:35+02:00","slug":"prezrto-31","post-type":"post","title":"Pred izstrelitvijo prvih dveh slovenskih satelitov","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/prezrto-31/","content":"

Raketa Vega s 53 sateliti na krovu, med katerima sta tudi slovenska Nemo-HD in Trisat, je že od četrtka, 18. junija 2020, v stanju pripravljenosti na izstrelitev na izstrelišču v Francoski Gvajani, a so jo neugodne vremenske razmere vse do zdaj preprečevale. Konec tega tedna so se vendarle izboljšale, če bo vse po sreči, naj bi bila izstrelitev ponoči, torej v nedeljo, 28. 6. 2020, ob 3:51 zjutraj.

\"Zelo te je strah, ko prepustiš več kot deset let svojega dela na eno od najmočnejših nadzorovanih eksplozij, kar sama izstrelitev na neki način je. To je prva tovrstna struktura, ki je bila kadarkoli dosežena na kateri koli evropski raketi, s tem pa bo dosežen tudi rekord v številu satelitov, ki so naenkrat izstreljeni v orbito.\" - dr. Tomaž Rodič iz ljubljanskega Centra odličnosti Vesolje-SI

S tem bo Slovenija v orbitah okoli našega planeta dobila utirjena svoja prva dva satelita. Dogodek predstavlja vrhunec več kot desetletja dolgih prizadevanj dveh ločenih raziskovalnih skupin, ki sta vsaka po svoje razvijali slovensko znanje na področju vesoljskih tehnologij.

\"Tradicionalna podjetja nimajo več tistega pravega potenciala, novodobno razmišljanje pa spreminja celotno filozofijo. Opazovanje in razumevanja našega okolja iz vesolja bo dosti bolj kakovostno in v stvarnem času.\" - dr. Iztok Kramberger, vodja za elektronske in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru

","excerpt":"Dogodek predstavlja vrhunec več kot desetletja prizadevanj dveh ločenih raziskovalnih skupin, ki sta vsaka po svoje razvijali slovensko znanje na področju vesoljskih tehnologij","featured-media-id":22212,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174703100","abovetitle":"","subtitle":"Dogodek predstavlja vrhunec več kot desetletja prizadevanj dveh ločenih raziskovalnih skupin, ki sta vsaka po svoje razvijali slovensko znanje na področju vesoljskih tehnologij","category-text":"False","permalink":"2020/06/prezrto-31/","show-start":"2020-06-19T10:45:00+02:00","show-end":"2020-06-19T11:30:00+02:00","audio-length":"1184","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/27/Slovenskasatelitapotujetavvesolje-zaenjaseodtevanje4818140.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174703100","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Zelo te je strah, ko prepustiš več kot deset let svojega dela na eno od najmočnejših nadzorovanih eksplozij, kar sama izstrelitev na neki način je. To je prva tovrstna struktura, ki je bila kadarkoli dosežena na kateri koli evropski raketi, s tem pa bo dosežen tudi rekord v številu satelitov, ki so naenkrat izstreljeni v orbito.\" - dr. Tomaž Rodič iz ljubljanskega Centra odličnosti Vesolje-SI

"},{"kind":"html","content":"

\"Tradicionalna podjetja nimajo več tistega pravega potenciala, novodobno razmišljanje pa spreminja celotno filozofijo. Opazovanje in razumevanja našega okolja iz vesolja bo dosti bolj kakovostno in v stvarnem času.\" - dr. Iztok Kramberger, vodja za elektronske in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"22212"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/22212"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"113565","attributes":{"wp-id":434503,"date":"2020-06-11T18:35:40+02:00","modified":"2020-06-11T18:55:55+02:00","slug":"pozor-isce-se-kostanjev-skorjemor","post-type":"post","title":"Pozor, išče se kostanjev skorjemor!","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/pozor-isce-se-kostanjev-skorjemor/","content":"

Divji kostanj pogosto srečamo na sprehodih po slovenskih parkih, ob cestah, na trgih … To veličastno drevo je bilo modno zlasti ob koncu 19. stoletja, ostanki teh zasaditev pa so do danes dobili velik kulturni in zgodovinski pomen in mnogi so zaščiteni kot naravni spomeniki.

Toda divji kostanj kljub svoji karizmatičnosti ni imun na bolezni, še posebej v zadnjem desetletju ga pesti tako imenovani “kostanjev bakterijski skorjemor”. Kot pri vseh boleznih, je tudi to pot pomembno čimprejšnje ukrepanje, ob čemer slovenski raziskovalci potrebujejo vašo pomoč. Kostanj in bakterijski skorjemor je namreč v središču prvega dela projekta Evropska noč raziskovalcev. Več o tem, kako se lahko v naslednjih mesecih tudi vi prelevite v raziskovalce, je povedala dr. Tanja Dreo z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Vseslovenskemu eksperimentu popisovanja divjega kostanja in predvsem poročanju o bolezenskih znamenjih se lahko pridružite na spletni strani www.nocmoc.eu.

Evropska noč raziskovalcev bo sicer letos po državi potekala na zadnji novembrski petek. Takrat se po Evropi za en dan v letu na široko odprejo vrata ustanov, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem. S tem želijo širši javnosti predstaviti poklic in življenje znanstvenika.

\"\" — \nKostanjev skorjemorFoto: Dušan Jarc

\"\" — \nKostanjev skorjemorFoto: Dušan Jarc

\"\" — \nKostanjev skorjemorFoto: Dušan Jarc

\n\n

","excerpt":"Danes so po Sloveniji zagnali aktivnosti ob letošnji Noči raziskovalcev, ob čemer želijo popisati bolezen, ki po državi mori (mlada) kostanjeva drevesa. ","featured-media-id":21997,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174699666","abovetitle":"","subtitle":"Danes so po Sloveniji zagnali aktivnosti ob letošnji Noči raziskovalcev, ob čemer želijo popisati bolezen, ki po državi mori (mlada) kostanjeva drevesa. ","category-text":"False","permalink":"2020/06/pozor-isce-se-kostanjev-skorjemor/","show-start":"2020-06-11T17:11:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"384","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/11/Pozoriesekostanjevskorjemor4793331.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699666","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Vseslovenskemu eksperimentu popisovanja divjega kostanja in predvsem poročanju o bolezenskih znamenjih se lahko pridružite na spletni strani www.nocmoc.eu.

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nKostanjev skorjemorFoto: Dušan Jarc

\"\" — \nKostanjev skorjemorFoto: Dušan Jarc

\"\" — \nKostanjev skorjemorFoto: Dušan Jarc

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21997"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21997"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"113473","attributes":{"wp-id":434151,"date":"2020-06-09T10:03:42+02:00","modified":"2020-06-09T10:10:44+02:00","slug":"25-let-malih-sivih-celic","post-type":"post","title":"25 let Malih sivih celic","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/25-let-malih-sivih-celic/","content":"

To soboto je na prvem programu naše nacionalne televizije potekala prav posebna oddaja Malih sivih celic, s katero so njeni ustvarjalci zaznamovali konec jubilejne že 25. sezone. Prvo vprašanje je oktobra leta 1994 tekmovalcem kot prvi in nato tudi dolgoletni voditelj zastavil dramski igralec Pavle Ravnohrib, v prvi sezoni so zmagali tekmovalci Osnovne šole Ormož. Od tedaj je minilo 25 sezon, 25 let torej, posnetih je bilo več kot 800 oddaj in zastavljenih več kot 10.000 vprašanj, zamenjal pa se je tudi voditelj oddaje, to je postal vsestranski dramski igralec Nik Škrlec. Nika – ki je medtem že skočil počitnicam naproti – je poklical voditelj Aljaž Golčer.

","excerpt":"Priljubljeni kviz že četrt stoletja izobražuje, zabava in navdihuje gledalce vseh starosti. Ob praznovanju so pripravili posebno praznično oddajo. ","featured-media-id":21970,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174699049","abovetitle":"","subtitle":"Priljubljeni kviz že četrt stoletja izobražuje, zabava in navdihuje gledalce vseh starosti. Ob praznovanju so pripravili posebno praznično oddajo. ","category-text":"False","permalink":"2020/06/25-let-malih-sivih-celic/","show-start":"2020-06-06T16:50:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"411","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/06/09/25letMalihsivihcelic4789150.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174699049","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"6"},{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21970"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21970"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"113276","attributes":{"wp-id":433548,"date":"2020-06-04T08:46:30+02:00","modified":"2020-06-04T09:13:55+02:00","slug":"radiovedni-o-muhi-v-avtomobilu","post-type":"post","title":"Radiovedni: O muhi v avtomobilu","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/06/radiovedni-o-muhi-v-avtomobilu/","content":"

Tokrat smo se podali na področje mušje avtomobilske mobilnosti. Poslušalca Emila namreč zanima:

Imamo avtomobil, ki miruje, njegova okna so zaprta. Na sredini avtomobila lebdi muha. Kaj se zgodi z muho, ko se vozilo premakne naprej? Se tudi ona premakne skladno z vozilom naprej ali zadane ob zadnje steklo?

Emil je imel ob tem še podvprašanje: Kaj bi se zgodilo z muho, če bi bilo to vozilo odprto, na primer kabriolet?

Če se tudi vi ukvarjate s kakšnim radiovednim vprašanjem, pošljite ga, rade volje pomagamo. Naš mail je frekvencax@rtvslo.si.

","excerpt":"Kaj se z lebdečo muho v avtomobilu zgodi, ko se ta premakne, odgovarja profesor fizike na ljubljanski Pedagoški fakulteti dr. Jurij Bajc.","featured-media-id":20487,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174697932","abovetitle":"","subtitle":"Kaj se z lebdečo muho v avtomobilu zgodi, ko se ta premakne, odgovarja profesor fizike na ljubljanski Pedagoški fakulteti dr. Jurij Bajc.","category-text":"False","permalink":"2020/06/radiovedni-o-muhi-v-avtomobilu/","show-start":"2020-06-04T09:04:00+02:00","show-end":null,"audio-length":"253","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/04/RadiovednIOmuhivavtomobilu4783385.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697932","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Tokrat smo se podali na področje mušje avtomobilske mobilnosti. Poslušalca Emila namreč zanima:

"},{"kind":"html","content":"

Imamo avtomobil, ki miruje, njegova okna so zaprta. Na sredini avtomobila lebdi muha. Kaj se zgodi z muho, ko se vozilo premakne naprej? Se tudi ona premakne skladno z vozilom naprej ali zadane ob zadnje steklo?

"},{"kind":"html","content":"

Emil je imel ob tem še podvprašanje: Kaj bi se zgodilo z muho, če bi bilo to vozilo odprto, na primer kabriolet?

"},{"kind":"html","content":"

Če se tudi vi ukvarjate s kakšnim radiovednim vprašanjem, pošljite ga, rade volje pomagamo. Naš mail je frekvencax@rtvslo.si.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"},{"type":"Category","id":"186"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"20487"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/20487"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"113128","attributes":{"wp-id":431458,"date":"2020-05-20T00:13:35+02:00","modified":"2020-06-08T10:21:30+02:00","slug":"vroci-mikrofon-216","post-type":"post","title":"Šmarje pri Jelšah: Niti v sanjah si nismo predstavljali, da bo tako hudo","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/05/vroci-mikrofon-216/","content":"

Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega.

Eno prvih žarišč okužbe s koronavirusom je nastalo na Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah, kjer so odlok o začasnem zaprtju s strani pristojnega ministrstva prejeli 12. marca, šolo pa so na lastno pest župana Matije Čakša zaprli že dan prej: “Na šoli je tisoč otrok, predstavljajte si kalvarijo, če bi se ministrstvo odločilo zapreti šolo ob 10. ali 11. uri dopoldne. Kako bi potem otroke varno spravili domov?”

V naslednjih desetih dneh je bilo uradno potrjenih šestindvajset okužb, ob čemer so v zdravstvenem domu v kraju prejeli skoraj petsto klicev ljudi, številni so opažali katerega od simptomov koronavirusne okužbe. Toda o skupnem številu okuženih v Šmarju se lahko po besedah župana le ugiba, saj v kraju niso izvajali širokega testiranja ljudi.

Svojo izkušnjo soočanja s koronavirusno okužbo je z javnostjo delila družina občanke Monike. Z virusom sta se okužila njena otroka, 11- in 13-letnik. Kot je opisala, so živeli normalno družinsko življenje s poostrenimi higienskimi ukrepi. “Stigme nismo doživljali, čeprav smo se javno izpostavili. Pri vsem skupaj je bil najbolj kočljivi del zgodbe, kako stvari razložiti otrokom.”

“Ogromno smo poslušali o tem virusu, smejali smo se statistikam in mislili, da se nam kaj takega ne more zgoditi. Vse skupaj se je zdelo nekako daleč. Potem pa je bilo to kar naenkrat pri nas doma. Mož, ki je zaposlen v zdravstvu, je otrokoma zelo mirno razložil, da otroci nimajo težav s prebolevanjem, da bomo spoštovali pravila in da se bomo imeli fino, ker bomo končno skupaj doma, saj moramo biti v štirinajstdnevni karanteni.” – Monika iz Šmarja pri Jelšah

Kalvarija v domu upokojencev

Skupno so v Šmarju pri Jelšah potrdili 174 primerov okužb z novim koronavirusom. Občina se je s tem zavihtela na drugo mesto v Sloveniji, takoj za Ljubljano. Umrlo je 38 ljudi, skoraj vsaka tretja žrtev v Sloveniji je bila torej iz Šmarja, kjer se je epidemija najsmrtonosneje širila po domu upokojencev. Tam so prvo okužbo ugotovili 17. marca, šlo je za zaposleno, dan pozneje je bila okužba odkrita pri šestih stanovalcih.

Ključen vzrok za tako bliskovito širjenje virusa po ustanovi se je po besedah direktorice Gordane Drimel zgodil na samem začetku. “Virus je v hišo vstopil, preden smo se tega zavedali. Prva zaposlena je bila brez simptomov. Postalo nam je jasno, da je verjetnost širjenja virusa zelo velika.” Od 191 stanovalcev na začetu epidemije jih je zbolelo 124, 86 jih je ozdravelo, 38 preminulo, od tega 23 v domu in 15 v bolnišnici. “Zgodilo se je zelo hitro. Čeprav smo bili pripravljeni, si niti v sanjah nismo znali predstavljati, da bo tako hudo.”

“Občutek bližine, ko držiš svojca za roko, mu nekaj pripoveduješ, tega je manjkalo. Spraševal sem se, kaj si misli, ali razume to, kaj se je zgodilo, da tako dolgo ne moremo do nje.” – Jože Čakš, nekdanji dolgoletni župan in direktor knjižnice, ima v domu mamo

Po besedah predstojnice območne enote NIJZ v Celju in vodje delovne skupine za nalezljive bolezni v celjski regiji prim. Alenke Trop Skaza je bilo treba dom upokojencev v Šmarju po izbruhu okužb temeljito dezinficirati in preurediti. Zasnovali so posebne cone za bolnike s covidom 19, tvegane stike in tiste stanovalce, ki so bili brez okužbe, postavili zunanje kontejnerje za preoblačenje zaposlenih ter uredili ločena dvigala in urejanje obrokov. Trop Skaza je po pričevanjih opisala tudi nekaj trpkih zgodb iz obdobja, ko so morali dom temeljito reorganizirati: Nekatere krhke stanovalce doma so morali seliti kar v rjuhah. Selitev s posteljami ni bila mogoča, saj te niso bile prenosljive iz nadstropja v nadstropje. Da so vzpostavili sterilne razmere, so morali v nekaterih sobah potrgati tudi zavese in odstraniti osebne predmete. Dom se je tako prelevil v brezoblično cono, kar je starejšim stanovalcem, ki so navajeni na toplino doma, predstavljalo veliko breme.

Kraj sta povezala solidarnost in znova odkrita šmarščina

Ker je občina razvejana, okolje ruralno, okužb pa je bilo iz dneva v dan več, so potrebovali izdatno pomoč prostovoljcev. Zanje je skrbela lokalna civilna zaščita.

“Akcijo smo začeli prek družbenih omrežij. Že v prvih dneh so začele deževati ponudbe, da če potrebujemo pomoč, naj jih kontaktiramo. Odzvalo se je več kot sto ljudi, dejavnih pa jih je bilo od petnajst do dvajset, odvisno glede na potrebe.” – Borut Lorger, namestnik poveljnika Civilne zaščite občine Šmarje pri Jelšah

V Šmarju se zdaj življenje vrača v normalne tirnice. Glavna prometnica skozi kraj je spet polna pločevine, trgovine, bari, frizerji so odprti, šolarji se vračajo v šolske klopi. Oddahnil si je tudi ravnatelj osnovne šole v Šmarju Mitja Šket. Čez noč ustvariti informacijsko podporo za virtualno šolo v pretežno podeželskem okolju se je po njegovih besedah izkazalo za težak izziv. Čeprav so na šoli dobro preskrbljeni z najsodobnejšo tehnologijo, pa so razmere doma pri številnih zelo slabe. Marsikdo od učencev je potreboval dodatno tehnološko pomoč, tako je ravnatelj s svojo najožjo ekipo kar sam poskrbel, da je prišla v prave roke in nekaterim učence osebno dostavil potrebno opremo.

V prihajajočih dneh bo veliko priložnosti tudi za refleksijo po prestani epidemiji. Župan Šmarja pri Jelšah Matija Čakš opozarja, da je strah tisti, ki nadvlada dejanja ljudi: “Vsak človek, ki pride v tak položaj, se odzove po svoje in pri tem je najlažje s prstom pokazati na druge.” Ob tem je opozoril na spornost obtoževanja in stigmatizacije okuženih. Kot je poudaril, tako množičen izbruh okužb v občini zagotovo ni krivda le prvookužene osebe.

Zadnji meseci so sicer v Šmarje prinesli tudi pozitivne stvari in ena takšnih je posebna Facebook skupina Šmarski Argo, ki je namenjena ohranjanju in negovanju pristnega šmarskega narečja. V dobrem mesecu se je skupini pridružilo že več kot 3000 članov, predvsem pripadnikov mlajših generacij, ki raziskujejo stoletja staro šmarsko govorico, ki se je prek starejših generacij prenesla na mlajše.

“Šmarščino bi definiral kot nekaj unikatnega, že znotraj same občine se razlikuje od vasi do vasi. Gre pa za precej grobo govorico, ljudje ne leporečijo, veliko besed se pove na šarf.” – Jani Čakš, Šmarčan in eden izmed soustanoviteljev skupine Šmarski Argo

\"\" — \nDom za starejše občane Šmarje pri Jelšah Foto: Val 202

\"\" — \nSveti Rok nad Šmarjem pri JelšahFoto: Val 202

\"\" — \nGordana Drimel in Suzana Verhovšek iz Doma upokojencev ŠmarjeFoto: Val 202

\"\" — \nRavnatelj OŠ Šmarje Mitja ŠketFoto: Val 202

\n\n

","excerpt":"O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja","featured-media-id":21870,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174697433","abovetitle":"","subtitle":"O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja","category-text":"False","permalink":"2020/05/vroci-mikrofon-216/","show-start":"2020-06-02T12:00:00+02:00","show-end":"2020-06-02T12:30:00+02:00","audio-length":"2184","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive04/2020/06/02/Nitivsanjahsinismopredstavljalidabotakohudo4780210.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174697433","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Ogromno smo poslušali o tem virusu, smejali smo se statistikam in mislili, da se nam kaj takega ne more zgoditi. Vse skupaj se je zdelo nekako daleč. Potem pa je bilo to kar naenkrat pri nas doma. Mož, ki je zaposlen v zdravstvu, je otrokoma zelo mirno razložil, da otroci nimajo težav s prebolevanjem, da bomo spoštovali pravila in da se bomo imeli fino, ker bomo končno skupaj doma, saj moramo biti v štirinajstdnevni karanteni.” – Monika iz Šmarja pri Jelšah

"},{"kind":"html","content":"

Kalvarija v domu upokojencev

"},{"kind":"html","content":"

“Občutek bližine, ko držiš svojca za roko, mu nekaj pripoveduješ, tega je manjkalo. Spraševal sem se, kaj si misli, ali razume to, kaj se je zgodilo, da tako dolgo ne moremo do nje.” – Jože Čakš, nekdanji dolgoletni župan in direktor knjižnice, ima v domu mamo

"},{"kind":"html","content":"

Kraj sta povezala solidarnost in znova odkrita šmarščina

"},{"kind":"html","content":"

Ker je občina razvejana, okolje ruralno, okužb pa je bilo iz dneva v dan več, so potrebovali izdatno pomoč prostovoljcev. Zanje je skrbela lokalna civilna zaščita.

"},{"kind":"html","content":"

“Akcijo smo začeli prek družbenih omrežij. Že v prvih dneh so začele deževati ponudbe, da če potrebujemo pomoč, naj jih kontaktiramo. Odzvalo se je več kot sto ljudi, dejavnih pa jih je bilo od petnajst do dvajset, odvisno glede na potrebe.” – Borut Lorger, namestnik poveljnika Civilne zaščite občine Šmarje pri Jelšah

"},{"kind":"html","content":"

“Šmarščino bi definiral kot nekaj unikatnega, že znotraj same občine se razlikuje od vasi do vasi. Gre pa za precej grobo govorico, ljudje ne leporečijo, veliko besed se pove na šarf.” – Jani Čakš, Šmarčan in eden izmed soustanoviteljev skupine Šmarski Argo

"},{"kind":"html","content":"

\"\" — \nDom za starejše občane Šmarje pri Jelšah Foto: Val 202

\"\" — \nSveti Rok nad Šmarjem pri JelšahFoto: Val 202

\"\" — \nGordana Drimel in Suzana Verhovšek iz Doma upokojencev ŠmarjeFoto: Val 202

\"\" — \nRavnatelj OŠ Šmarje Mitja ŠketFoto: Val 202

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"145"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21870"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21870"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"6","attributes":{"slug":"aljazgolcer","name":"Aljaž Golčer","twitter":"@AljazGolcer","facebook":"","title":"Novinar","description":"","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaag-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnaag-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"71","attributes":{"slug":"vahlc","name":"Luka Hvalc","twitter":"@vahlc","facebook":"https://www.facebook.com/luka.hvalc","title":"Urednik Uredništva dnevno aktualni program","description":"Priradioštudental na 202. Ostal. Najraje na valovih znanosti in informacijskih tehnologij ter na frekvencah različnih originalov, interaktivni Val vseskozi. Leteči dežurni urednik. Poročal z Japonske. Robota še nima, zato lastnoprstno tvita kot @vahlc.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnalh-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnalh-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"78","attributes":{"slug":"majaratej","name":"Maja Ratej","twitter":"@MajaRatej","facebook":"","title":"Dnevna urednica in novinarka","description":"Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, zdaj študijsko sledi kognitivni znanosti. \r\n\r\nZanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-450x600.jpg"}},{"type":"Category","id":"145","attributes":{"wp-id":9,"description":"Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/vrocimikrofon/","name":"Vroči mikrofon","slug":"vrocimikrofon","parent-wp-id":0,"permalink":"vrocimikrofon/","show-description":"Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/vroci-mikrofon-brez-_1400x1400_px-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Torek","broadcast-hour":"12.00","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"41"},{"type":"CategoryShowLink","id":"143"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"186","attributes":{"wp-id":1285,"description":"Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/radiovedni/","name":"Radiovedni","slug":"radiovedni","parent-wp-id":0,"permalink":"radiovedni/","show-description":"Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/radiovedni-1400x1400_px-radiovedni2-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Category","id":"193","attributes":{"wp-id":1295,"description":"Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/koronavirus/","name":"Koronavirus","slug":"koronavirus","parent-wp-id":0,"permalink":"koronavirus/","show-description":"Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/03/koronavirus-kvadrat-4d-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"156"},{"type":"CategoryShowLink","id":"160"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"32","attributes":{"wp-id":13,"description":"Oddaja o znanosti za vse starosti.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/frekvencax/","name":"Frekvenca X","slug":"frekvencax","parent-wp-id":0,"permalink":"frekvencax/","show-description":"Oddaja o znanosti za vse starosti.","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/frekvencax_logo_sredinski_square_color_on_black-2000px-01-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Četrtek","broadcast-hour":"12.00","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"7"},{"type":"CategoryShowLink","id":"8"},{"type":"CategoryShowLink","id":"120"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Category","id":"55","attributes":{"wp-id":188,"description":"Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/kje-pa-vas-cevelj-zuli/","name":"Kje pa vas čevelj žuli","slug":"kje-pa-vas-cevelj-zuli","parent-wp-id":0,"permalink":"kje-pa-vas-cevelj-zuli/","show-description":"Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.","show-image":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2015/03/1517432_10202208979338568_836274775_n-960x600.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Sreda","broadcast-hour":"12.00","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"14"},{"type":"CategoryShowLink","id":"125"}],"meta":{"count":2}}}},{"type":"Category","id":"6","attributes":{"wp-id":22,"description":"","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/aktualno/","name":"Aktualno","slug":"aktualno","parent-wp-id":0,"permalink":"aktualno/","show-description":"","show-image":null,"show-no-gradient":false,"broadcast-day":"","broadcast-hour":"","sidebar":"","hide-future":false,"show-removal-notice":false,"format":"wide","collection":false},"relationships":{"show-links":{"data":[],"meta":{"count":0}}}},{"type":"Media","id":"20487","attributes":{"wp-id":417498,"title":"radiovedni 169 kategorija","caption":"","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/radiovedni-169-kategorija-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/radiovedni-169-kategorija-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/radiovedni-169-kategorija-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/radiovedni-169-kategorija-1200x675.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"20668","attributes":{"wp-id":419538,"title":"Racaniello","caption":"Vincent Racaniello","media-source":"Osebni arhiv","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/racaniello-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/racaniello-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/racaniello-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/02/racaniello-1200x847.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21618","attributes":{"wp-id":430861,"title":"MED20200416_GIL4397","caption":"Slovenija, Ljubljana, 16.04.2020, 16. april 2020\nNovi koronavirus, testiranje, Covid 19, zaščitna oprema, odvzem brisov, epruveta, pipalka, test, zaščitna maska, kombinezon, medicina, zdravstvo, SARS-CoV-2,\nFoto:Žiga Živulović jr./BOBO","media-source":"Žiga Živulović jr./BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/med20200416_gil4397-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/med20200416_gil4397-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/med20200416_gil4397-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/05/med20200416_gil4397-1200x829.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21870","attributes":{"wp-id":433156,"title":"IMG_2839","caption":"Šmarje pri Jelšah","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/img_2839-1-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/img_2839-1-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/img_2839-1-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/img_2839-1-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21970","attributes":{"wp-id":434153,"title":"Male sive celice","caption":"Nik Škrlec","media-source":"Adrian Pregelj, RTV SLO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/male-sive-celice-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/male-sive-celice-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/male-sive-celice-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/male-sive-celice-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"21997","attributes":{"wp-id":434504,"title":"0C7A0275_cor2ok","caption":"Kostanjevi cvetovi","media-source":"Dušan Jarc","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/0c7a0275_cor2ok-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/0c7a0275_cor2ok-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/0c7a0275_cor2ok-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/0c7a0275_cor2ok-1200x809.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22174","attributes":{"wp-id":436561,"title":"radiovedni","caption":"","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/radiovedni-2.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/radiovedni-2-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/radiovedni-2-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/radiovedni-2.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22175","attributes":{"wp-id":436578,"title":"Shod za znanost","caption":"","media-source":"Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/shod-za-znanost-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/shod-za-znanost-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/shod-za-znanost-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/shod-za-znanost-1200x887.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22212","attributes":{"wp-id":437271,"title":"nemo","caption":"Satelit NEMO-HD","media-source":"Vesolje-SI","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/nemo-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/nemo-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/nemo-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/nemo-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22276","attributes":{"wp-id":440037,"title":"zit","caption":"Matej Pavlič","media-source":"Val 202","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/zit-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/zit-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/zit-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/zit-1200x900.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22279","attributes":{"wp-id":440213,"title":"65678360","caption":"Bojana Beović","media-source":"MMC RTV SLO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/65678360-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/65678360-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/65678360-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/07/65678360-1200x785.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"22296","attributes":{"wp-id":440569,"title":"videmsek","caption":"","media-source":"Alen Milavec /BOBO","media-source-url":"","src-large-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/videmsek-980x551.jpg","src-small-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/videmsek-360x215.jpg","src-square-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/videmsek-360x360.jpg","src-lightbox-url":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/06/videmsek-1200x800.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":43,"count":516}}}