Iskanje
834 posnetkov
31 člankov
Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, študijsko sledi kognitivni znanosti, ob radiu pa se ukvarja tudi z moderiranjem dogodkov in predavanji o javnem nastopanju in komuniciranju znanosti. Doslej je s kolegi dvakrat prejela nagrado Čuvaj, ki ga za izstopajoče novinarske dosežke podeljuje Društvo novinarjev Slovenije, in nagrado International Migration Media Award. Z ekipama Frekvence X in Radiovednih je dvakrat prejela priznanje "Prometej znanosti" in se uvrstila med finaliste izbora za komunikatorja znanosti. Štirikrat je prejela tudi nagrado RTV za odličnost v poročanju in izjemne novinarske dosežke v preteklem letu. Zanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.
Biologija danes ni več le veda o opazovanju življenja, temveč znanost, ki vse bolj posega v temeljna družbena vprašanja – od zdravja in okolja do etike in moči odločanja. V času vzpona biotehnologije, hitrega izginjanja biodiverzitete in vse večjih okoljskih pritiskov se odpirajo vprašanja moči, odgovornosti in meja znanosti. V četrtkovem Vročem mikrofonu gostimo novega direktorja Nacionalnega inštituta za biologijo Anžeta Županiča. Z njim se bomo pogovarjali o vlogi biologije v 21. stoletju, o tem, zakaj politika usihanja biodiverzitete skoraj ne omenja in zakaj bi morali znanstvenikom pustiti, da so predvsem znanstveniki.
34 min • 05. 03. 2026
Kako so naši predniki brez satelitov in GPS-a izmerili višino gora in sploh ugotovili, katera je najvišja? V Radiovednih bomo tokrat odkrivali iznajdljive metode prvih višinskih meritev in pokukali še v rojstvo alpinizma, ko so gore postale izziv in ne le ovira.
9 min • 28. 02. 2026
Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.
45 min • 25. 02. 2026
Se vam kdaj zgodi, da vam – kadar je mraz – teče iz nosu, čeprav niste bolni? Brez skrbi, vaš nos odlično opravlja svojo nalogo, smo se naučili ob raziskovanju za tokratne Radiovedne. Dobili smo namreč vprašanje, zakaj nam pozimi na mrazu rado teče iz nosu in kaj naše telo stori z ostalimi plini, ki jih sicer vdihnemo v mešanici zraka okoli nas.
7 min • 14. 02. 2026
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja.
23 min • 09. 02. 2026
V vesolju ni nič pri miru. Planeti potujejo okoli zvezd, okrog njih plešejo lune, da ne govorimo o galaksijah in njihovem spiralnem gibanju. Toda kaj se mora zgoditi, da kakšno od teh teles odnese iz tira? In ali je Lunina tirnica res precej nenavadna? V novih Radiovednih združujemo kar dve vprašanji in zalezujoč gravitacijo potujemo na plesno ploščad visoko nad našimi glavami.
8 min • 07. 02. 2026
Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.
29 min • 06. 02. 2026
Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.
43 min • 04. 02. 2026
Ko v mestu iščemo zavetje pred vremenom, se največkrat povsem podzavestno odločimo za drevo. In drevesa hkrati izboljšujejo kakovost zraka in uravnavajo lokalne temperature. Koristi zelenih površin v mestih so številne, hkrati pa z njimi lahko dosežemo rezultate, ki jih ne bi mogle zagotoviti niti drage moderne tehnologije. Zakaj se torej pri učinkovitem urejanju zelenih površin v mestih pogosto zatika? Zakaj države in mesta ne spoštujejo pravil, ki so jih sprejeli sami? Je urejanje novih zelenic velik strošek ali dolgoročna naložba, ki bo ublažila škodo vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov? V Zeleni luči se pogovorimo s tremi vrhunskimi tujimi strokovnjaki, ki razmišljajo o potrebi po rastlinah in pojasnjujejo nekaj primerov odličnih praks v Evropi.
16 min • 19. 01. 2026
V tokratnih Radiovednih bodo na svoj račun prišli ljubitelji mogočnih plazilcev, ki so svetu kraljevali v zemeljskem srednjem veku. Kako jih je lahko širom planeta v tako kratkem času zradiral en sam asteroid s premerom, velikim kot Ljubljana? In ali je to edina teorija njihovega izumrtja? Sogovornik: - dr. Luka Gale, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani
7 min • 17. 01. 2026
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
18 min • 15. 01. 2026
V tokratni Centrifugi o črnem in belem. In črnobelem. Tako na globalnem geopolitičnem polju, kot na domačem političnem parketu smo bili priča rokohitrskim potezam, ki so že prve dni januarja pometle s ponovoletno otopelostjo. V slogu besede leta pri mladih 'šest sedem' bi lahko rekli, da ne razumemo ničesar več. Razen tega, da je tu zima, ki pa nas vedno znova preseneti.
11 min • 09. 01. 2026
Dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se kot raziskovalec dejavno posveča slovenski literaturi in kulturi med 16. in 19. stoletjem. Ob delu z dragocenimi rokopisi in ostalinami tistega obdobja pravi, da ga materialne priče preteklosti vsakič znova vznemirijo in odnesejo v drug čas, ob čemer viri niso le nosilci podatkov, temveč zgodbe, ki jih je treba znati povedati. Foto: Matjaž Tavčar
37 min • 09. 01. 2026
Za konec leta na Frekvenci X listamo po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani.
37 min • 31. 12. 2025
Ste se kdaj vprašali, zakaj kruh sčasoma otrdi, piškoti pa postanejo mehki? In zakaj se nikoli ne dogovorijo za menjavo vlog? V prazničnem uredništvu Radiovednih so zaradi ene same uganke odložili kekse in odhiteli na teren. Na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, kjer je že dišalo po kruhu in piškotih, so se dodobra podkrepili tudi z napotki o tem, kako praznične dobrote pravilno shranjevati in ali je Božičku ali Dedku Mrazu bolje nastaviti potico ali piškote.
8 min • 27. 12. 2025
"Če bi bilo ustvarjeno zrcalno življenje z nepravimi lastnostmi, bi bili rezultati lahko katastrofalni. Teoretično bi nas to lahko iztrebilo," smo lahko brali letos v svarilih nekaterih znanstvenikov. Zato si v Frekvenci zastavljamo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi znanost nenadoma ustvarila življenje, ki bi bilo enako, pa hkrati povsem “obrnjeno”? Vsa znana bitja na Zemlji so zgrajena iz enakih levih in desnih gradnikov, a nekateri znanstveniki danes odklepajo vrata zrcalnemu življenju, življenju iz zrcalnih molekul, na katerega bi bile naše celice in encimi povsem neprilagojeni, za naš imunski sistem pa bi bil še večja novost od covida. To bi bila prava Pandorina skrinjica sodobne biologije: revolucionarna zdravila na eni strani in neznana in neobvladljiva tveganja na drugi. So zrcalni organizmi utemeljena skrb ali znanstvenofantastični scenarij, desetletja v prihodnosti?
37 min • 17. 12. 2025
V slikovitih gorskih gozdovih Madagaskarja je slovenska raziskovalna ekipa naletela na nov rod in vrsto pajka. Poimenovali so ga Osmooka aphana, odkritje pa je presenetljivo, ker odpira vprašanja o evoluciji pajkov, njihovem sorodstvu in celo o pradavnih povezavah med celinami. Kako je muzejskemu primerku iz San Francisca uspelo zanetiti radovednost slovenskega raziskovalca, da je ta z ekipo kar dvakrat odrinil na Madagaskar in ga iskal kot iglo v kopici sena? Sogovornik Maje Ratej je vodja raziskave Matjaž Kuntner iz Nacionalnega inštituta za biologijo.
11 min • 13. 12. 2025
Sneg se v letošnjem decembru bolj sramežljivo kaže, je pa zato marsikje že zazeblo, zato bomo v tokratnih Radiovednih govorili o nečem, kar greje. Dobili smo namreč kar dve vprašanji o energiji. In sicer: ali lahko toploto iz jedrske elektrarne uporabimo tudi za ogrevanje naših domov? In še bolj drzno: ali bi lahko energijo iz strel nekega dne tudi shranjevali in izkoriščali? Kako blizu ali daleč smo od uresničitve takih idej, izveste v najnovejših Radiovednih. Gost: Dr. Igor Lengar, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Reaktorski center v Dolu pri Ljubljani
7 min • 13. 12. 2025
Sicer je mesec črnih petkov že mimo, ampak našo sedemletno poslušalko iz Rogoze še vedno zanima, zakaj je črni petek dobil tako ime. Ker je imela v zvezi s tem toliko dodatnih vprašanj, na katera pa njen oče ni znal odgovoriti, ji je predlagal, naj o ozadju in razlogih za to poimenovanje vpraša Radiovedne. In je.
6 min • 05. 12. 2025
Različni pogledi in interesi pogosto vodijo v spore in konflikte, ki jih je mogoče preseči le z dogovorom. Ključna veščina pri tem so pogajanja, s katerimi se srečujemo na številnih ravneh. V zasebnem življenju, v službenem okolju, pogajajo se sindikati in podjetja, pogaja se vlada, pogajajo se politiki, diplomacija skuša s pogajanji končati vojne. Za vsakimi pogajanji stojijo specifični mehanizmi, strategije, veščine, kompetence, simulacijske prakse in diplomatski postopki, ki sooblikujejo razplete v politiki, pravu, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.
33 min • 26. 11. 2025
