Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uporabljajte kondome, obstajajo spolno prenosljive bolezni, morate si tipati prsi in moda, umivajte se, enkrat na mesec priteče kri ... Konec. To nas je o spolnosti naučil šolski sistem. Če smo imeli doma še rahlo zadržane starše, sta bila "tisti" oddelek v knjižnici in starejša sestra edino upanje za kakšno sočno informacijo.
Tudi tebe kdaj prime, da bi spakiral_a kufre in se odselil_a v gozd, kjer ni prahu za pljuča, jumbo plakatov in ljudi, ki bi ti težili? Pa se potem zaveš, da to pomeni vsakdan brez prijateljev, koncertov, dogajanja, dobre službe (če slučajno kdo ve, kaj to je), spoznavanja zanimivih likov, hitrega dostopa … skratka mestnega vrveža?
V morju slabih novic in dogodkov, ki so se to poletje odvili v Sloveniji, so trenutki, ko je zelo težko ostati pozitiven. A tragedije ustvarijo tudi lepe zgodbe. Ena izmed takih se je prejšnji teden odvila na Škofjeloškem, ko se je med domačini in našimi zahodnimi sosedi spletla prav posebna vez.
Valovska ekipa je bila na festivalu Punk Rock Holiday, ki vsako leto pritegne v Tolmin na tisoče ljubiteljev tega žanra. Festival vsakič ponudi zveneča imena svetovne pank-rokovske scene; tudi letos so prizorišče ob sotočju Soče in Tolminke obiskale zasedbe, kot so Dropkick Murhpys, Me First and the Gimme Gimmes ter Pennywise.
Obiskala me je zvezda novega vala narodno-zabavne glasbe, prestolonaslednik družine Avsenik, ustanovitelj in vodja benda (oziroma kot si pravi diplomat in psiholog), ki polni koncertne dvorane v Evropi in čez ocean. Rekel je ne celo Disneyju! Zakaj? Kako nagovarja mlade in ali sploh obiščejo njegove špile? Je narodno-zabavna glasba lahko kritična? Bi se morala posodobiti in kako? Mu je priimek kdaj v breme? Kaj bi bil, če ne bi bil Avsenik? Pa še o družini, disciplini na turnejah, javni podobi dojemanja nasledstva, odnosu med biznisom in umetnostjo.
Liverpool je glasbeno mesto in pika! Poleg rojstva zasedbe The Beatles, kultnega žanra Merseybeat in legendarnega prizorišča The Cavern Club je dom številnim pubom, glasbenim šolam, festivalom, filharmoničnemu orkestru in ostalim glasbenim organizacijam. Katja je obiskala nekaj ključnih točk, ki so močno vplivale na razvoj popularne glasbe.
Gejmerji. Ta skrivnostna bitja, ki zapravljajo svoja življenja za zasloni v temačnih kotičkih izoliranih soban, niso sposobna osnov komunikacije in bodo nasploh pripeljala človeštvo do propada z brezpomenskim streljanjem v imaginarno-virtualnih svetovih, ki jih narekuje kapitalistična domišljija. Ali pa tudi ne. Nejc Miš je gejmerski trener, menedžer in hipi, Nuša Klepec je e-športna psihologinja, trenerka in svetovalka na Logoutu, Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta. Katja je gejmerska telebanka, ki ne šteka, v čem je fora. Do zdaj.
Ja, to so tiste ekstravagantne pojave iz hollywoodskih filmov. Aha, ful so jezikave, samozavestne in hudomušne.
Vita je diplomantka Fakultete za varnostne vede, blogerka, manekenka (Cosmopolitan, Vogue), vplivnica za invalidne osebe in pisateljica. Pred meseci je izdala svoj prvi roman It's all in our blood. Vita se ne more sama prehranjevati ali držati kozarca v roki, sama ne more na stranišče, pod prho, ne more dvigniti rok, si umiti zob, se obleči, se premakniti. Ne, ne more. Vendar pravi, da je vse to ne ovira, nasprotno, v tem najde svojo moč in samozavest. Kako je to mogoče, se sprašujem, Vita pa odgovarja, pojasnjuje suvereno in neposredno. Največjo oviro v življenju ji namreč predstavlja odnos družbe do invalidk in invalidov.
Kako vem, da je nekdo trans? Kaj, če tega ne zaznam? Katera vprašanja so neprimerna (ne o seksu, prosim, če smo se pravkar spoznali na ulici).
Brez zaposlitve, šefa, urnika, tečnih sodelavcev, a tudi brez dopusta, miru in zasebnosti.
1. marca leta 1973 je zasedba Pink Floyd izdala album The Dark Side of the Moon. Gre za enega najbolje prodajanih in tudi izjemno vplivnih albumov vseh časov, ki si je v minulega pol stoletja zaslužil oznako ikoničen.
Eden izmed najpomembnejših evropskih in svetovnih muzejev letos praznuje svojo 20. obletnico ponovnega odprtja. V ta namen so odprli razstavo Dürer. Munch. Miró. Veliki mojstri grafike. O prihodnosti muzejev, željah obiskovalcev in nujnosti prilagoditve mladim občinstvom se je Katja Stojnić pogovarja z direktorjem Albertine, prof. dr. Klausom Albrechtom Schröderjem.
Jaz sem jo vprašala, ona mi je povedala VSE. O ljubezni, spolnosti, svobodi, žuranju na Metelkovi, butiku za nune, volitvah, študiju in, seveda, o Bogu. Brez dlake na jeziku s sestro Ano Šuštar iz reda Frančiškanke Marijine misijonarke, ki je svojo ljubezen pri dvajsetih zaprisegla Bogu.
Šla sem na obnovitveno kmetijo Zeleni pašnik na Grič pri Trebnjem. H Klari in Mihu. Dvema ljubljanskima srajcama, ki sta se odločila, da želita poskusiti vzpostaviti dober poslovni sistem in živeti srečno življenje na kmetiji. Poleg farme, dveh magisterijev, enega doktorata in dveh otrok, imata še tri hektarje pašnikov, šest zajcev, 22 ovc in 70 piščancev – pa niti 30 še nista! Z njima o tem, zakaj sploh imata živali, če jih je na Zemlji že preveč, o temni plati veganstva in pomembnosti lokalne hrane, tudi o osamljenosti na vasi, urah spanja, odločitvi, da tako hitro razširita družino in pa o vzgoji. Kako svoji štiriletni hčerki razložita, kaj se zgodi z živalmi, ki izginejo čez noč?
Banda! Evo me nazaj. Znašla sem se v poštudentskem bluesu. In, ja, bluzim. Naenkrat si 26 in vsi te nekaj sprašujejo. Doma, kdaj bom zaposlena. Nona, če znam kaj skuhati. Teta, kdaj ga bom pripeljala domov. Mentor, kaj bo v magistrski. Šef, kdaj bo nova epizoda. Zdi se mi, da vsi okoli mene sprejemajo odločitve. Ena frendica se seli s tipom, druga se je zaposlila, tretja dela doktorat, četrta mi je začela pripovedovati o otrocih, peta po novem hodi v fitnes, šesta vsak dan jemlje kolagen … pri petindvajsetih! Jaz? Še vedno z dvema cimrama. Brez tipa, brez bejbe, brez otrok, brez fleta, brez redne službe, brez zavarovanja, brez načrta. Samo jaz, Katja. Ampak v svoji Rožnati dolini! Zato sem se odpravila iskat nasvete za lajf! K nekomu, ki je to že dal skozi. K svoji familiji. V tej epizodi debatiram z nono, fotrom, mamo in sestro.
Rdeča nit kviza je glasba iz 70-ih let prejšnjega stoletja! Pravila so preprosta: mi vrtimo posnetke, vaša naloga pa je, da čim prej ugotovite naslov skladbe!
Če vas je pot zanesla na Obalo, ste lahko opazili, da se je veliko oljk treslo – te dni je namreč veliko Primorcev izkoristilo za pobiranje oljk. Te ljudem na Obali pomenijo veliko več, kot samo drevo, ki daje olje. Gre za drevesa, ki ljudi vsako leto sredi jeseni združijo. Eni najraje pobirajo stoje, z rokami, drugi z grabljicami, ta močni fantje primejo za električno palico, ki jo položiš na vejo in trese drevo. Ko se pobiranje zaključi, se njivo pospravi, zvije mreže, oljke očisti vejic in listov, se jih stehta in nese v torklo - pripravo za stiskanje olja iz oljk. In potem sledi največje vprašanje: "Kolko so wolke hitle?"
Masayah je karizmatična unikatna bomba, ki izstopa od uveljavljenih trendov glasbene industrije - besedila si piše sama, trendom se ne prilagaja, vsebine ne olepšuje in pravi, da je itak buraz! Svobodni duh izraža kot raperka, pevka, kitaristka, poetinja (pa še ful stvari). Pogovarjali sva se o razliki med Mio in Masayo, o tem, kako je bit ženska na slovenski hip hop sceni, kako je zašarmirala prvo bejbo in zbežala od doma, o izgubi očeta in o tem, kaj zanjo pomeni upor. Pa seveda o njenem prvem albumu in zbirki slovenske uporniške poezije - H2SO4.
