{"links":{"first":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=hus_matej&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12","last":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=hus_matej&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=2&page_size=12","next":null,"prev":"https://val202.rtvslo.si/api/post?authors__slug=hus_matej&include=categories%2Cfeatured_media%2Cfrontpage_image%2Cauthors&page=1&page_size=12"},"data":[{"type":"Post","id":"30093","attributes":{"wp-id":168134,"date":"2016-04-06T12:29:09+02:00","modified":"2016-04-08T11:00:10+02:00","slug":"frekvenca-x-29","post-type":"post","title":"PODCAST: Zmaga umetne inteligence nad človekom","link":"http://val202.rtvslo.si/api/wp/2016/04/frekvenca-x-29/","content":"

Pred skoraj 20. leti je računalniški program DeepBlue premagal človeka v šahu. Človeštvo si je nato postavilo novo trdnjavo, češ, v igri go, ki sodi med najkompleksnejše igre na svetu in bistveno premaga tudi šah, pa nas stroji res ne bodo premagali! A so se tudi tu ušteli … 12. marca letos je namreč stroj v tej starodavni japonski namizni igri naposled spodrezal krila človeku in mu stopil še korak bližje.

Računalniški program AlphaGo, ki ga je razvil ameriški velikan Google, je pred mesecem dni premagal človeka v japonski namizni igri go. V boju z južnokorejskim velemojstrom Lee Se Dolom, ki ima kar 18 mednarodnih naslovov v tej starodavni namizni igri z belimi in črnimi kamenčki, je zmagal v štirih od petih iger. Čeprav je mladi Korejec podkovan z izkušnjami in izjemen analitik, je po spopadu s strojem užaloščen priznal, da programu ni bil kos.

Go: Nepredstavljivo morje možnosti

V Sloveniji je to zgodovinsko partijo goja spremljal tudi večkratni državni prvak v goju Gregor Butala: »Po začetni skepsi je navdušil vse, vključno s profesionalnimi igralci goja«. Ob tem se je namuznil, da bi rad program izzval tudi sam, čeprav bi bil sam najverjetneje šibkejši od njega.

»Igra go je za dva igralca, ki na križišča na polju polagata kamne okrogle oblike. S tem želita zavzeti čim več praznega ozemlja.«

Go sodi med najstarejše miselne igre, ki jo na daljnem vzhodu igrajo že poltretje tisočletje. Prvi zapisani dokazi o igri go segajo v leto 548 pr. n. št. v antično Kitajsko. V vsem tem času se igra ni opazneje spremenila, na Zahodu pa je popularna šele zadnjih sto let. »V Sloveniji go igramo skoraj najdlje v Evropi. K nam ga je zanesla vojna mornarica Avstro-Ogrske,« je pojasnil Butala.

Vseh mogočih in dovoljenih postavitev kamnov na ploščo za go je 10^170 [deset na stosedemdeseto], kar je nepredstavljivo več kot pri šahu. Predstavljajte si vesolje, vse milijarde galaksij z milijardami zvezd v vsaki, in si zamislite, da se v vsakem atomu našega vesolja skriva novo vesolje. Atomov v vseh teh vesoljih je še vedno manj, kot je mogočih postavitev na plošči za go. Vseh mogočih potez in s tem iger je toliko, da si tega sploh ne moremo predstavljati.

Zato je go toliko miselna igra kot umetnost. Podobno kot smučarske skakalce tudi igralce goja slišimo govoriti o občutkih in intuiciji, saj vseh mogočih potez ni mogoče niti našteti. Največje napake seveda natančno preučijo in se jih naučijo, ampak šele z vajo in treningom pridobijo občutek za podrobnosti in veščine, katera poteza je najboljša. Za računalnike oziroma umetno inteligenco pa so občutki in intuicija nekaj najtežjega. Izračunati, kako priti na Mars in nazaj, ni težko, ne more pa vam računalnik povedati, ali se rdeče krilo ujema z oranžnimi čevlji.

Smo na pragu superinteligence?

»Mislim, da je to velik uspeh, saj je računalniški program pokazal, kaj zmore strojno učenje na podlagi izkušenj,« je zmago stroja nad človekom v igri go komentirala profesorica za kognitivno filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Olga Markič.

Končni cilj raziskav v umetni inteligenci ni izdelati najboljšega igralca šaha, a popolnoma neuporabnega za vse ostale namene – kot je bil Deep Blue leta 1997. Želijo večnamensko univerzalno umetno inteligenco, ki je ne moremo sprogramirati kot klasičen program z nizanjem spremenljivk, ukazov in pogojev. Raziskovalci so se zato obrnili k naravi in pogledali, kako to nalogo uspejo opravljati možgani. Odgovor so našli v nevronskih mrežah.

Taki sistemi se učijo sami. Damo jim čim več rešenih problemov in pričakovan rezultat, potem pa bodo sami ustrezno nastavili povezave med deli sistema, da bodo nalogo opravljali kar najbolje.

»Človek je tako pameten, kot je bil pred 10 000 leti, računalniški program pa napredujejo z eksponentno rastjo,« je povedal strokovnjak za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan dr. Matjaž Gams.

»Ta napredek je neverjetno hiter in uspešen. Po teoriji singularnosti bomo preskočil v novo civilizacijsko obdobje. 50 odstotkov verjetnosti je, da bo čez 20 let tu. Kako bomo to uporabili, pa je odvisno od nas samih.«- dr. Matjaž Gams

POGOVORI V CELOTI:

\n","excerpt":"Pred skoraj 20. leti je računalniški program DeepBlue premagal človeka v šahu. Človeštvo si je nato postavilo novo trdnjavo, češ, v igri go, ki sodi […]","featured-media-id":3392,"comment-status":"open","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"http://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174398536","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"False","permalink":"2016/04/frekvenca-x-29/","show-start":"2016-04-07T11:45:00+02:00","show-end":"2016-04-07T12:30:00+02:00","audio-length":"1342","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive02/2016/04/07/Goinumetnainteligenca2963975.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174398536","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Go: Nepredstavljivo morje možnosti

"},{"kind":"html","content":"

»Igra go je za dva igralca, ki na križišča na polju polagata kamne okrogle oblike. S tem želita zavzeti čim več praznega ozemlja.«

"},{"kind":"html","content":"

Vseh mogočih in dovoljenih postavitev kamnov na ploščo za go je 10^170 [deset na stosedemdeseto], kar je nepredstavljivo več kot pri šahu. Predstavljajte si vesolje, vse milijarde galaksij z milijardami zvezd v vsaki, in si zamislite, da se v vsakem atomu našega vesolja skriva novo vesolje. Atomov v vseh teh vesoljih je še vedno manj, kot je mogočih postavitev na plošči za go. Vseh mogočih potez in s tem iger je toliko, da si tega sploh ne moremo predstavljati.

"},{"kind":"html","content":"

Smo na pragu superinteligence?

"},{"kind":"html","content":"

Taki sistemi se učijo sami. Damo jim čim več rešenih problemov in pričakovan rezultat, potem pa bodo sami ustrezno nastavili povezave med deli sistema, da bodo nalogo opravljali kar najbolje.

"},{"kind":"html","content":"

»Ta napredek je neverjetno hiter in uspešen. Po teoriji singularnosti bomo preskočil v novo civilizacijsko obdobje. 50 odstotkov verjetnosti je, da bo čez 20 let tu. Kako bomo to uporabili, pa je odvisno od nas samih.«- dr. Matjaž Gams

"},{"kind":"html","content":"

POGOVORI V CELOTI:

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"},{"type":"Author","id":"90"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"3392"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/3392"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"32146","attributes":{"wp-id":162135,"date":"2016-03-02T11:23:23+01:00","modified":"2016-03-03T18:05:35+01:00","slug":"novi-kemijski-elementi","post-type":"post","title":"PODCAST: Štirje novinci v periodnem sistemu","link":"http://val202.rtvslo.si/api/wp/2016/03/novi-kemijski-elementi/","content":"

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUPAC je konec lanskega leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj zaključila, pa je s tem zapolnil vrzeli. Novi so elementi z vrstnimi števili 113, 115, 117 in 118, tako da je skupno zdaj elementov 118.

Renij in hafnij imata častno mesto zadnjih odkritih stabilnih elementov – to je bilo leta 1925. Odtlej so jih odkrili še 31, a so vsi radioaktivni, torej nestabilni.

\"Danes — Danes ni šlo brez periodnega sistema v rokah.
*foto:* Franci Moder

Opremo za iskanje oziroma pripravo novih supertežkih elementov imajo v nemškem Darmstadtu, ruski Dubni, japonskem inštitutu RIKEN v Tokiu ter v ameriških laboratorijih Lawrence Livermore in Oak Ridge. Odkrivanje supertežkih elementov poteka tako, da v tarčo iz težkega elementa streljamo hiter curek atomov lažjega elementa. Pri večini trkov se ne zgodi nič ali pa se razletijo še na lažje elemente; včasih pa se zgodi, da je trk uspešen, jedri se zlijeta in nastane atom supertežkega elementa.

“V tarčo iz bizmuta smo streljali s curkom cinkovih atomov. Pri združitvi oziroma fuzijski reakciji je nastal izotop elementa 113. Masno število tega elementa je 278, vrstno pa 113. Celotna raziskava je trajala devet let,” je pojasnil dr. Kosuke Morita, vodja Enote za supertežke elemente na japonskem inštitutu RIKEN.

“Odkrivamo vse težja in težja atomska jedra, kar pomeni, da se v njih gnete vse več protonov. Elektroni se ob tem gibljejo hitreje in hitreje, pomembna postaja tudi Einsteinova relativnost. Sprašujemo se, ali bodo ti elementi še sodili v tako lepo postrojen sistem elementov, njihove lastnosti se namreč malenkost razlikujejo. Trenutno se vlagajo ogromna raziskovalna prizadevanja, da bi natančno dognali kemijske lastnosti na novo odkritih elementov,” pa je pojasnil dr. Krzysztof Rykaczewski iz ameriškega laboratorija Oak Ridge.

Da je element priznan za na novo odkritega, ga je treba pripraviti v zadostni količini ali pa enolično identificirati njegove razpadne produkte, potem pa to s ponovljivim postopkom storiti še v kakšnem drugem laboratoriju.

Lemij, bovij? Ne, prej moskovij, japonij …

Poimenovanje kemijskih elementov je stvar velikega prestiža, kar je že večkrat pripeljalo do dolgoletnih sporov. V kemiji velja, da sme novi element poimenovati njegov odkritelj. Ime lahko dobi po geografskih pojmih, nebesnih telesih, svojih lastnostih, mitoloških bitjih ali znanstvenikih, ki niso več živi.

Dandanes je poimenovanje elementov občutljiv politični problem, kjer IUPAC išče kompromis med pritiski več laboratorijev, ki so bili udeleženi pri odkritju posameznega elementa. Preprečiti želijo ponovitev vojne poimenovanja, ki se je vlekla od leta 1960 do 1997.

Novoodkrita elementa 104 in 105 so po svoje poimenovali Američani in Rusi, saj so si oboji lastili prvo odkritje. Američani so ju imenovali ruterfordij in hanij, Rusi pa kurčatovij in nielsborij. Vse do leta 1997 so uporabljali vsak svoji imeni, kar pa razen različnih periodni sistemov v vzhodnem in zahodnem bloku ni predstavljajo večjih nevšečnosti, saj so ti težki elementi praktično neuporabni.

Rusi so že napovedali, da bodo pri elementu 115 vztrajali pri imenu moskovij, medtem ko Japonci še niso razkrili, ali se bodo odločili za japonij, rikenij ali kaj tretjega. Poleg tega pa se na spletu pojavljajo tudi bolj in manj resne peticije za poimenovanja. Pod peticijo, da bi element 115 poimenovali lemij po preminulem pevcu Lemmyju, se je do zdaj podpisalo več kot 155 000 ljudi, obstaja tudi peticija, da bi element 118 poimenovali Stardust po poslednjem albumu prav tako preminulega pevca Davida Bowieja, naspletu je dostopna tudi peticija za ime oktarin po barvi v delih Terryja Pratchetta, ki je nabrala že več kot 50 000 podpisov. Kljub temu je težko verjeti, da bodo resni znanstveniki takšne pobude vzeli resno.

Radioaktivni elementi uporabni v diagnostiki

Vsi štirje novi elementi so nestabilni in imajo sila kratke razpolovne čase.

Ne gre za sekunde, to bilo prelepo. Za zdaj smo potrdili dva izotopa elementa 117, govorimo lahko o nekaj deset milisekund dolgi življenjski dobi. Pri elementu 115 gre za štiri izotope, obstojijo pa lahko nekaj desetink sekunde. – dr. Rykaczewski o obstojnosti novih elementov.

Neposredne uporabne vrednosti novi elementi zato (še) nimajo in je še lep čas ne bodo imeli, a to ne pomeni, da je njihove odkritje nepomembno. Številni raziskovalci namreč menijo, da se okrog elementa 120 začne tako imenovani otok

stabilnosti, kakor imenujemo supertežke elemente, ki so bistveno stabilnejši. Najbolj smele napovedi govorijo celo o več dni dolgih razpolovnih časih, kar bi bilo povsem dovolj, da bi poiskali tudi praktično uporabo elementov ter jim izmerili vse kemične lastnosti.

A nekateri elementi, ki smo jih umetno proizvedli v 20. stoletju, imajo kljub nestabilnosti pomembno uporabno vrednost. Plutonija v naravni praktično ni, danes pa ga letno proizvedemo več kot 20 ton, večino kot nezaželen stranski produkt pri delovanju jedrskih reaktorjev. A prav plutonij je bil v drugi svetovni vojni ključen za izdelavo atomske bombe.

\n","excerpt":"Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUPAC je konec lanskega leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki […]","featured-media-id":3628,"comment-status":"open","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"http://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174391850","abovetitle":"","subtitle":"","category-text":"False","permalink":"2016/03/novi-kemijski-elementi/","show-start":"2016-03-03T11:45:00+01:00","show-end":"2016-03-03T12:30:00+01:00","audio-length":"1621","is-immutable":true,"twitter-embed":true,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive02/2016/03/03/Novincivperiodnemsistemuelementov2923932.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174391850","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Renij in hafnij imata častno mesto zadnjih odkritih stabilnih elementov – to je bilo leta 1925. Odtlej so jih odkrili še 31, a so vsi radioaktivni, torej nestabilni.

"},{"kind":"html","content":"

“V tarčo iz bizmuta smo streljali s curkom cinkovih atomov. Pri združitvi oziroma fuzijski reakciji je nastal izotop elementa 113. Masno število tega elementa je 278, vrstno pa 113. Celotna raziskava je trajala devet let,” je pojasnil dr. Kosuke Morita, vodja Enote za supertežke elemente na japonskem inštitutu RIKEN.

"},{"kind":"html","content":"

Da je element priznan za na novo odkritega, ga je treba pripraviti v zadostni količini ali pa enolično identificirati njegove razpadne produkte, potem pa to s ponovljivim postopkom storiti še v kakšnem drugem laboratoriju.

"},{"kind":"html","content":"

Lemij, bovij? Ne, prej moskovij, japonij …

"},{"kind":"html","content":"

Novoodkrita elementa 104 in 105 so po svoje poimenovali Američani in Rusi, saj so si oboji lastili prvo odkritje. Američani so ju imenovali ruterfordij in hanij, Rusi pa kurčatovij in nielsborij. Vse do leta 1997 so uporabljali vsak svoji imeni, kar pa razen različnih periodni sistemov v vzhodnem in zahodnem bloku ni predstavljajo večjih nevšečnosti, saj so ti težki elementi praktično neuporabni.

"},{"kind":"html","content":"

Radioaktivni elementi uporabni v diagnostiki

"},{"kind":"html","content":"

Vsi štirje novi elementi so nestabilni in imajo sila kratke razpolovne čase.

"},{"kind":"html","content":"

Ne gre za sekunde, to bilo prelepo. Za zdaj smo potrdili dva izotopa elementa 117, govorimo lahko o nekaj deset milisekund dolgi življenjski dobi. Pri elementu 115 gre za štiri izotope, obstojijo pa lahko nekaj desetink sekunde. – dr. Rykaczewski o obstojnosti novih elementov.

"},{"kind":"html","content":"

A nekateri elementi, ki smo jih umetno proizvedli v 20. stoletju, imajo kljub nestabilnosti pomembno uporabno vrednost. Plutonija v naravni praktično ni, danes pa ga letno proizvedemo več kot 20 ton, večino kot nezaželen stranski produkt pri delovanju jedrskih reaktorjev. A prav plutonij je bil v drugi svetovni vojni ključen za izdelavo atomske bombe.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"},{"type":"Author","id":"90"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"3628"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/3628"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"37806","attributes":{"wp-id":146263,"date":"2015-11-25T12:14:33+01:00","modified":"2015-11-27T15:38:46+01:00","slug":"100-let-splosne-teorije-relativnosti","post-type":"post","title":"100 let splošne teorije relativnosti","link":"http://val202.rtvslo.si/api/wp/2015/11/100-let-splosne-teorije-relativnosti/","content":"

Teorija relativnosti se imenuje tako zato, ker v nasprotju s klasično fiziko pokaže, da čas in prostor nista absolutna, temveč se spreminjata odvisno od opazovalca. Če se peljemo zelo hitro, skoraj s svetlobno hitrostjo, čas za nas teče počasneje. Podobno čas teče počasneje ob močni gravitaciji, na primer ob masivnih zvezdah. Einstein je te pojave pojasnil s pojmom prostor-čas, saj ju ne moremo ločiti, hkrati pa se prostor-čas pod gravitacijskim poljem ukrivi.

Vseeno pa ni vse relativno. Teorija uvaja eno nespremenljivo konstanto – hitrost svetlobe je povsod in za vse opazovalce enaka.

To pa ni samo teorija, temveč je pomembno tudi v vsakdanjem življenju. Sateliti GPS morajo kompenzirati te učinke zaradi svoje hitrosti in oddaljenosti od Zemlje. Zato ure na njih namenoma tiktakajo za odtenek počasneje. Brez upoštevanja teh popravkov bi GPS kazal več deset kilometrov narobe!

Pred kratkim je bil na Valu 202 nedeljski gost dr. Matjaž Ličer, prevajalec Einsteinovega dela O posebni in splošni teoriji relativnosti (Splošno razumljiv prikaz). Objavljamo del pogovora v povezavi z Einsteinovim delom in splošno teorijo relativnosti.

Einstein je posredno “ubil” planet z imenom Vulkan.

Ko so odkrili Soncu najbližji planet Merkur, njegove orbite okrog Sonca s tedaj priznano klasično gravitacijsko teorijo niso in niso mogli pravilno opisati.

Ta težava je znana že od prej. Ko so odkrili Uran in izračunali njegovo orbito okrog Sonca, se ta ni ujemala z napovedmi. Vzrok so našli desetletja pozneje – motil ga je neznani planet Neptun.

Podobno so predvidevali, da tudi Merkurjevo orbito moti neodkriti planet, ki so ga poimenovali Vulkan. Z Einsteinovo teorijo pa je bilo mogoče njegovo orbito natančno predvideti, ne da bi potrebovali Vulkan, ki ga seveda ni. To je bilo veliko zmagoslavje teorije relativnosti, ki je danes eksperimentalno že velikokrat potrjena.

Kljub vsemu fizikom dela ne bo zmanjkalo, saj se teorija relativnosti na vesoljskih razdaljah in teorija osnovnih delcev v subatomskih razdaljah niti približno ne ujemata, vsaka pa v svojem delu deluje odlično. Njuno poenotenje je sveti gral fizike in bo najpomembnejši dosežek 21. stoletja (upajmo, da ne še pozneje).

V spodnji povezavi je časopisni članek, s katerim je to veliko znanstveno odkritje pospremil The New York Times:

einstein1915

\n","excerpt":"Kako je Einstein spremenil tokove fizike in naše razumevanje sveta","featured-media-id":4228,"comment-status":"open","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Kako je Einstein spremenil tokove fizike in naše razumevanje sveta","category-text":"False","permalink":"2015/11/100-let-splosne-teorije-relativnosti/","show-start":"2015-11-25T11:20:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Vseeno pa ni vse relativno. Teorija uvaja eno nespremenljivo konstanto – hitrost svetlobe je povsod in za vse opazovalce enaka.

"},{"kind":"html","content":"

Einstein je posredno “ubil” planet z imenom Vulkan.

"},{"kind":"html","content":"

Ko so odkrili Soncu najbližji planet Merkur, njegove orbite okrog Sonca s tedaj priznano klasično gravitacijsko teorijo niso in niso mogli pravilno opisati.

"},{"kind":"html","content":"

Ta težava je znana že od prej. Ko so odkrili Uran in izračunali njegovo orbito okrog Sonca, se ta ni ujemala z napovedmi. Vzrok so našli desetletja pozneje – motil ga je neznani planet Neptun.

"},{"kind":"html","content":"

Kljub vsemu fizikom dela ne bo zmanjkalo, saj se teorija relativnosti na vesoljskih razdaljah in teorija osnovnih delcev v subatomskih razdaljah niti približno ne ujemata, vsaka pa v svojem delu deluje odlično. Njuno poenotenje je sveti gral fizike in bo najpomembnejši dosežek 21. stoletja (upajmo, da ne še pozneje).

"},{"kind":"html","content":"

V spodnji povezavi je časopisni članek, s katerim je to veliko znanstveno odkritje pospremil The New York Times:

"},{"kind":"html","content":"

einstein1915

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"},{"type":"Author","id":"90"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"4228"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/4228"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"40128","attributes":{"wp-id":137508,"date":"2015-10-13T16:11:48+02:00","modified":"2015-10-22T09:18:46+02:00","slug":"frekvenca-x-10","post-type":"post","title":"PODCAST: Afera Dieselgate","link":"http://val202.rtvslo.si/api/wp/2015/10/frekvenca-x-10/","content":"

Potem ko se je majhna ekipa znanstvenikov z univerze Zahodna Virginija lotila preverjanja, kako neki Volkswagnu uspe izdelati tako dobre motorje, je tega avtomobilskega velikana nepričakovano ujela tudi pri goljufanju in zavajanju glede izpustov iz svojih dizelskih vozil. To pot na tnalu ni bil zloglasni ogljikov dioksid, temveč dušikovi oksidi.

Kako točno je Volkswagen goljufal in kako so ga ujeli, s čim vse naši avtomobili onesnažujejo ozračje in ali so bencinski motorji čistejši od dizelskih?

Gostje podcasta:

–Dr. Griša Močnik, fizik in direktor podjetja Aerosol

-Dr. Tomaž Katrašnik, vodja oddelka za motorje z notranjim zgorevanjem

-Dr. Samuel Rodman Oprešnik, Fakulteta za strojništvo v Ljubljani

-Matjaž Drašler,vodja tehničnih pregledov AMZS

-Blaž Poženel, avtomobilistični novinar

$\"Tehnični$

Kako izmeriti izpuste?

Bili smo na tehničnem pregledu in v laboratoriju Strojne fakultete v Ljubljani. Prisluhnite reportažama in poglobljenem pogovoru z vodjo laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost.

\n","excerpt":"Lažniva vozila in dušikovi oksidi","featured-media-id":180,"comment-status":"open","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"http://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174365424","abovetitle":"","subtitle":"Lažniva vozila in dušikovi oksidi","category-text":"False","permalink":"2015/10/frekvenca-x-10/","show-start":"2015-10-15T12:00:00+02:00","show-end":"2015-10-15T12:30:00+02:00","audio-length":"1803","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive02/2015/10/15/PODCASTAferaDieselgate2780738.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174365424","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Kako točno je Volkswagen goljufal in kako so ga ujeli, s čim vse naši avtomobili onesnažujejo ozračje in ali so bencinski motorji čistejši od dizelskih?

"},{"kind":"html","content":"

Gostje podcasta:

"},{"kind":"html","content":"

–Dr. Griša Močnik, fizik in direktor podjetja Aerosol

"},{"kind":"html","content":"

-Dr. Tomaž Katrašnik, vodja oddelka za motorje z notranjim zgorevanjem

"},{"kind":"html","content":"

-Dr. Samuel Rodman Oprešnik, Fakulteta za strojništvo v Ljubljani

"},{"kind":"html","content":"

-Matjaž Drašler,vodja tehničnih pregledov AMZS

"},{"kind":"html","content":"

-Blaž Poženel, avtomobilistični novinar

"},{"kind":"html","content":"

$\"Tehnični$

"},{"kind":"html","content":"

Kako izmeriti izpuste?

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"71"},{"type":"Author","id":"78"},{"type":"Author","id":"90"},{"type":"Author","id":"106"}],"meta":{"count":4}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"180"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/180"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"included":[{"type":"Author","id":"106","attributes":{"slug":"mitjapecek","name":"Mitja Peček","twitter":"https://www.twitter.com/mitjapecek","facebook":"","title":"Novinar in voditelj","description":"Novinar, voditelj, večni študent. Ne mara stvari, ki so neumne, in ima rad stvari, ki so kul. Preprost zakompliciranec depiliranega jezika išče rešitve (zlasti že razvozlanih) ugank, ki si jih družba vendarle vedno znova zastavlja in na njih odgovarja s premalo kritične distance, ter si šteje v posebno čast, če vas pri tem užali.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnamip-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/10/profilnamp-crop-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"71","attributes":{"slug":"vahlc","name":"Luka Hvalc","twitter":"@vahlc","facebook":"https://www.facebook.com/luka.hvalc","title":"Urednik Uredništva dnevno aktualni program","description":"Priradioštudental na 202. Ostal. Najraje na valovih znanosti in informacijskih tehnologij ter na frekvencah različnih originalov, interaktivni Val vseskozi. Leteči dežurni urednik. Poročal z Japonske. Robota še nima, zato lastnoprstno tvita kot @vahlc.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnalh-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/02/profilnalh-980x551.jpg"}},{"type":"Author","id":"78","attributes":{"slug":"majaratej","name":"Maja Ratej","twitter":"@MajaRatej","facebook":"","title":"Dnevna urednica in novinarka","description":"Dežurna za teme s področij znanosti, zdravja in okolja, nenasitno radovedna za vsem, kar je novo, drugačno, nekonvencionalno. Pred leti je dokončala študij filozofije in novinarstva, zdaj študijsko sledi kognitivni znanosti. \r\n\r\nZanimajo jo nova obzorja radia, raziskovanje drugačnih zvočnih form ter živ, reportažni radijski pristop. Vesela vaših odzivov in pobud na maja.ratej@rtvslo.si.","image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-360x360.jpg","image-landscape":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2018/01/maja-ratej-5-450x600.jpg"}},{"type":"Author","id":"90","attributes":{"slug":"hus_matej","name":"Matej Huš","twitter":"","facebook":"","title":"","description":"","image":"","image-landscape":""}},{"type":"Category","id":"32","attributes":{"wp-id":13,"description":"Oddaja o znanosti za vse starosti.","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/frekvencax/","name":"Frekvenca X","slug":"frekvencax","parent-wp-id":0,"permalink":"frekvencax/","show-description":"Oddaja o znanosti za vse starosti.","show-image":"https://val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2020/01/frekvencax_logo_sredinski_square_color_on_black-2000px-01-360x360.jpg","show-no-gradient":false,"broadcast-day":"Četrtek","broadcast-hour":"12.00","sidebar":"","hide-future":true,"show-removal-notice":false,"format":"square"},"relationships":{"show-links":{"data":[{"type":"CategoryShowLink","id":"7"},{"type":"CategoryShowLink","id":"8"},{"type":"CategoryShowLink","id":"120"}],"meta":{"count":3}}}},{"type":"Media","id":"180","attributes":{"wp-id":65514,"title":"Avtomobil, plin, izpušni plin,","caption":"","media-source":"Bobo","media-source-url":"","src-large-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2013/10/plin-700x360.jpg","src-small-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2013/10/plin-360x215.jpg","src-square-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2013/10/plin-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2013/10/plin.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"3392","attributes":{"wp-id":169564,"title":"8297692520_4e7a43ffcf_z","caption":"Go","media-source":"Jaro Larnos ","media-source-url":"https://www.flickr.com/photos/jlarnos/8297692520/in/photolist-dDeQU9-nzPa1r-pAz2RP-ooNRvL-dtiCeq-9cc6H4-9HC6jY-9jYJDA-p1DV23-6jd12Q-8hMnQu-6ncEB8-2ASZvt-opKW3D-dDtoRd-9UeVzE-pqQZPj-7r5AfK-p81uzP-geR69-pgsojx-orKNvQ-dRXYW1-aDDUYe-DgbB-dHR2Bf-6J5oGG-9DyZyU-4aBKaV-awoHZ1-hXKd4E-nqLyaC-p821dB-rKVd5p-ahAVn6-n2GtCA-6r6NB9-kj2pP5-7sTBJF-cVk7ed-fECPPV-ycxot-bnKaTf-mJRcD6-oqqvkE-aQve9x-bXRdGh-8FeWLs-8dwk7M-63bwt4","src-large-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/04/8297692520_4e7a43ffcf_z-640x360.jpg","src-small-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/04/8297692520_4e7a43ffcf_z-360x215.jpg","src-square-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/04/8297692520_4e7a43ffcf_z-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/04/8297692520_4e7a43ffcf_z.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"3628","attributes":{"wp-id":163222,"title":"3751529776_ba2d7237bd_b","caption":"Periodni sistem","media-source":"Wolfram Burner","media-source-url":"https://www.flickr.com/photos/wolframburner/3751529776/in/photolist-6Hvz6S-medgLS-4JQZjs-nbCntM-7aL3to-7L6zAj-pQpMnR-4BLKvX-8rXwAF-pEuzLS-c1o3pG-pehaFZ-byYAP8-7ntrN5-poNnUz-AYaVUc-bm4H1m-7npwVc-7npwZp-7npwY2-7kdz7M-GysvQ-j4wuA-8PBE9r-8s1xMm-8no1oE-7zH12V-dfNJtS-5gUtu7-cv6ujj-dxLnmi-MRjXH-7DFCCs-mTrax-7DBRrB-6y4D4F-4J974i-6uMiA6-7DFCbd-m65qYH-954j6v-7rUMhb-bBHXA9-5FDjZJ-4BRuYo-6uRtLm-mFZHoZ-8Fc59G-2cPVVw-4t7jhc","src-large-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/03/3751529776_ba2d7237bd_b-720x360.jpg","src-small-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/03/3751529776_ba2d7237bd_b-360x215.jpg","src-square-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/03/3751529776_ba2d7237bd_b-360x360.jpg","src-lightbox-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2016/03/3751529776_ba2d7237bd_b-1024x835.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}},{"type":"Media","id":"4228","attributes":{"wp-id":21445,"title":"relativnostna teorija","caption":"Foto: Lori Greig","media-source":"","media-source-url":"","src-large-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2012/04/lori-greig.jpg","src-small-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2012/04/lori-greig-360x215.jpg","src-square-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2012/04/lori-greig-360x260.jpg","src-lightbox-url":"//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2012/04/lori-greig.jpg","src-large-width":null,"src-large-height":null}}],"meta":{"pagination":{"page":2,"pages":2,"count":16}}}