Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Izraelska vojska je pred nekaj urami začela ciljno usmerjeno in omejeno kopensko operacijo v južnem Libanonu proti ciljem in infrastrukturi teroristične organizacije Hezbolah," se je glasilo sporočilo izraelske vojske, ki je ponoči potrdila začetek omejenih kopenskih operacij v vaseh na jugu Libanona. Cilji napadov so vasi blizu meje, v katerih Hezbolah predstavlja neposredno grožnjo izraelskim skupnostim na severu države, so še sporočili.
Ptuj, Ljubljana in Ajdovščina so mesta, na katera najbrž najprej pomislimo, ko govorimo o antični dediščini starega Rima. Morda malo manj znano, a najdišče izjemnega pomena, pa leži med hrušiškimi gozdovi ob cesti Col–Kalce. Z graditvijo te ceste so si Rimljani skrajšali pot med Ljubljano takratno Emono in Akvilejo oziroma Oglejem v Italiji. Na Hrušici so zgradili tudi utrdbo Ad Pirum, ki je bila del obsežnega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum; ta je segal vse od Posočja do Reke. Danes je tam arheološki park z muzejsko zbirko Narodnega muzeja Slovenije, ki obiskovalce seznani s tem obsežnim obrambnim sistemom trdnjav
Salzkammergut je regija v gornji Avstriji, ki združuje 23 občin in je letos s prestolnico Bad Ischl tudi ena izmed evropskih prestolnic kulture. Obširni program, ki ga ponujajo v sklopu EPK, se posveča prihodnosti regije, raziskuje pa tudi preteklost in eden izmed projektov se je naslonil na tradicijo lovljenja gozdnih ptic. Na seznamu posebnih običajev v regiji Salzkammergut je ob na primer tradicionalnem streljanju s topovi in različnih pustnih tudi običaj lovljenja ptic, ki je tam zakoreninjena že več stoletij in tudi ostaja, kljub nasprotovanju društev za zaščito živali in drugih. Običaj, pri katerem ne gre za ubijanje ptic, je bil prvič pisno omenjen konec 16. stoletja, za časa cesarja Rudolfa II. Habsburškega, ki je lov na ptice razglasil za zakonitega za navadne ljudi ‒ velika divjad je ostala rezervirana za plemstvo ‒ in ga dovolil tudi na cesarskih posestvih.
V Sloveniji nimamo podatka o tem, koliko je pri nas oseb z avtizmom. Če pa se naslanjamo na podatke iz raziskav drugih držav, lahko rečemo, da je v družbi približno odstotek oseb z avtizmom in da avtizem v vseh pojavnih oblikah narašča. Ena izmed nevladnih organizacij, ki spodbujajo zavedanje o avtizmu, je Zasebni zavod Modri december, Zavod za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma iz Kopra, pri katerem so letos že drugo leto pripravili mednarodno mladinsko izmenjavo mladih z avtizmom Erasmus+. Z geslom "Imam avtizem, pa kaj potem 2024" so se mladim iz Slovenije na tednu druženja in različnih dejavnosti v Idriji pridružili tudi vrstniki iz Latvije in Švedske.
Na območju Julijskih Alp letno noči približno dva milijona ljudi, če k tem dodamo še dnevne obiskovalce, je število še precej višje. In vsak izmed njih mora do tja nekako priti, po navadi kar z avtomobilom. Že pred dvajsetim leti so pri Planinski zvezi Slovenije začeli opozarjati, da je ponekod v alpskem svetu avtomobilov preveč, od takrat se je spremenilo le to, da je teh še več. Alternativa so prevozi z javnim potniškim prometom in dodatnimi javnimi prevozi, ki so na turističnih območjih organizirani predvsem v poletni turistični sezoni. A ob dejstvu, da za marsikatero izhodišče za zgodnji začetek poti v gore ni jutranjih avtobusov, da lahko na nekaterih relacijah zaradi gneče ostaneš brez sedeža ali pa brez prevoza zaradi zamude vlaka, je za marsikoga avtomobil prva in edina izbira. Spodbujanju uporabe javnega potniškega prometa, predvsem pa predstavitvi obstoječih alternativ je namenjen projekt Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin Planinske zveze Slovenije in CIPRE, društva za varstvo Alp. In kako z javnim potniškim prometom do dolin, verjetno težje kot peš do višin. A če si vzameš čas, planiraš pot in zraven spakiraš še potrpežljivost, se da.
Jutrišnji večer bo v ljubljanskih Križankah pospremila filmska glasba. Predvsem iz filmov starejše generacije, a v izvedbi simfoničnega orkestra mlajše. Že šesto leto so se namreč mladi, stari od 12 do 22 let, z vseh koncev Slovenije, pa tudi iz zamejstva, srečali na Poletnem orkestrskem kampu Slovenskega mladinskega orkestra.
Regija Salzkammergut v Gornji Avstriji, ki je letos skupaj z mestom Bad Ischl tudi evropska prestolnica kulture, je turistično znana predvsem po gorah in seveda jezerih. Največje izmed več kot sedemdesetih je z dolžino 20 kilometrov Attersee. Nekoč zapuščeno območje, na katerem je bilo do hiš ob jezeru mogoče priti le s čolnom, je danes predvsem počitniški cilj za ljubitelje ribolova, kolesarjenja, hribov in seveda jezer, na nakup kakšne vile ob vodi pa lahko pomislijo le najpremožnejši. Konec 19. stoletja je jezero postalo priljubljena letoviška točka za umetnike in vanj se je zaljubil tudi Gustav Klimt. Danes se lahko sprehodite po tematski umetniški poti posvečeni slikarju, v Schörflingu pa je tudi Center Gustava Klimta.
Tart v Estoniji, norveški Bodø in Bad Ischl so tri mesta, ki so v letošnjem letu dobila naziv Evropske prestolnice kulture. Pri naši najbližji gre pravzaprav za alpsko regijo Salzkammergut, ki združuje 23 občin, osrednjo vlogo kot prestolnica pa ima mesto Bad Ischl. »Kultura je nova sol«, je njihovo geslo, kar seveda ni naključje, saj je sol del te pokrajine že 7000 let, hállstatski rudnik soli pa velja za najstarejšega na svetu.
Več kot 13 polnih let smo na Valu 202 s svojimi oddajami in dražbami pomembna podpora programu Botrstvo v Sloveniji. Čeprav je bilo sprva zamišljeno, da bi projekt medijsko podprli le eno leto, se je zaradi izjemnega sodelovanja z Anito Ogulin in njeno ekipo sodelavcev, takrat še pod imenom ZPM Ljubljana Moste Polje, močna vez nadaljevala vse do danes. In čeprav se bo tudi v prihodnje, sodelovanje ne bo več isto brez dolgoletne humanitarne sodelavke, motivatorke, učiteljice, vzornice in prijateljice Anite Ogulin, ki se je po dolgi bolezni za zmeraj poslovila. Neizmeren pečat je pustila tudi med tistimi, ki so ob njej ali z njo oblikovali našo družbo in humanitarnost v njej.
Več kot 13 polnih let smo na Valu 202 s svojimi oddajami in dražbami pomembna podpora programu Botrstvo v Sloveniji. Čeprav je bilo sprva zamišljeno, da bi projekt medijsko podprli le eno leto, se je zaradi izjemnega sodelovanja z Anito Ogulin in njeno ekipo sodelavcev, takrat še pod imenom ZPM Ljubljana Moste Polje, močna vez nadaljevala vse do danes. In čeprav se bo tudi v prihodnje, sodelovanje ne bo več isto brez dolgoletne humanitarne sodelavke, motivatorke, učiteljice, vzornice in prijateljice Anite Ogulin, ki se je po dolgi bolezni za zmeraj poslovila. Neizmeren pečat je pustila tudi med tistimi, ki so ob njej ali z njo oblikovali našo družbo in humanitarnost v njej.
Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.
Cyrano de Bergerac je naslov predstave, ki se je v zgodovino Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana pred njegovo prenovo zapisala kot zadnja predstava, ki so jo igrali na starem odru. Kolektiv se bo zdaj s kostumi, reflektorji in drugimi odrskimi pripomočki za nekaj časa preselil v Šiško, na Litostrojsko cesto 56 oziroma v halo L56, kjer bodo vse službe Drame ostale do konca celovite prenove, ki je gledališče ni doživelo vse od začetka leta 1911. Takrat je bilo to nemško gledališče poimenovano kot Jubilejno gledališče cesarja Franca Jožefa. O motivih za njegovo graditev pa nam je več povedala kustosinja, pedagoginja in teatrologinja na Slovenskem gledališkem inštitutu Sandra Jenko, ki v svoji znanstveni monografiji prikazuje razvoj nemškega gledališča v Ljubljani.
Kje bi sredi Ljubljane našli del Azije? Najbrž ni edina lokacija, je pa odličen namig za obisk Slovenski etnografski muzej, kjer je na ogled razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke. Ta ne predstavlja samo zbirke predmetov, ampak tudi neverjetno zgodbo Ivana in Tsuneko oziroma Marije Skušek. Spoznala sta se na Kitajskem, pozneje prišla v Ljubljano, za njima pa je prišlo tudi 75 zabojev z izjemno zbirko kitajskih in japonskih predmetov. Želela sta si vzpostaviti Azijski muzej, v katerem bi tudi javnost lahko občudovala predmete, od rezljanih kosov pohištva, porcelana do takrat povsem vsakdanjih predmetov. To se ni zgodilo in vse do smrti sta živela z zbirko, ki je zdaj na ogled na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju.
Zarjavele trobente so nastale neke poletne noči leta 1984 v Sarajevu. Člana skupine Kongres sta ob pijači napisala nostalgično in pretresljivo zgodbo o žirafah, opicah in tigrih. O žalostnih afriških levih. O Francu in Lizi iz cirkusa Qualabladala pripovedujeta Adam Subašić in Zoran Predin.
Mednarodni festival Igraj se z mano že vrsto let opozarja na kulturo vključevanja vseh, tudi oseb s posebnimi potrebami, in z njihovo pomočjo pri organizaciji festivala razbijajo mit o nemoči teh oseb, promovirajo solidarnost in sodelovanje. V pripravo festivalskih dejavnosti festivala Igraj se z mano so vključeni otroci in mladi iz Centra Janeza Levca, vzgojno-izobraževalne ustanove, ki je namenjena vzgoji in izobraževanju ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Vsa slovenska vozila potujočih knjižic na leto prevozijo 131 tisoč kilometrov, kar je več, kot če bi trikrat obkrožila svet. Obiskuje jih 20 tisoč članov, ki si na leto izposodijo približno 700 tisoč enot gradiva. Obiskujejo 830 postajališč v 90-ih slovenskih občinah in 15 postajališč na Hrvaškem, Madžarskem in v Italiji. Ljubljanska in mariborska potujoča knjižnica letos zaznamujeta 50 let delovanja, prvi bibliobus pa je na slovenske ceste zapeljal leta 1973 v Kopru. Kakšen je vozni park slovenskih potujočih knjižnic in kako drugačno je delo v potujoči knjižnici od dela v navadni, smo izvedeli tudi na Festivalu potujočih knjižnic, ki je potekal prejšnji četrtek v Ljubljani.
V Atriju ZRC SAZU v Ljubljani je do nedelje, 19. maja, na ogled razstava fotografij z naslovom Po deželi stečkov, s katero predstavljajo raziskovalni projekt, ki se posveča srednjeveškim nagrobnikom predvsem na območju Bosne in Hercegovine. Razstava je nastala ob zagonu projekta Unde venis, ki naj bi razvozlal enigmo te izredne dediščine, ki je od leta 2016 na seznamu Unescove kulturne dediščine.
Najstarejši kaktus, ki ga imamo v Sloveniji, je v zbirki kaktej v Rogaški Slatini, to je kaktus Zvonka Čoha iz leta 1940. Pravi razcvet na področju kaktusov pa so prinesla leta po 1966., ko smo dobili prvo knjigo o njih v slovenščini z naslovom Kakteje, ki jo je napisal France Vardjan. Po nekaj letih smo pri nas dobili tudi Društvo prijateljev kaktusov Slovenije. To je ob 50-letnici delovanja pripravilo razstavo v Botaničnem vrtu v Ljubljani z naslovom Kaktusi in druge sočnice na znamkah sveta, fotografijah in v živo. Razstavo je pripravilo v sodelovanju s Filatelističnim in numizmatičnim klubom Celje ter botaničnim vrtom in na njem predstavilo fotografije trofejnih kaktusov članov, zgodovino društva ter nekaj znamk, na katerih so dobili mesto kaktusi. Kot zanimivost, največ kaktusov je na znamkah držav v katerih kaktusi niso doma.
Lahko bi se vprašali kako je mogoče, da neko umetniško delo v tujini doseže vrednost več kot 150 milijonov evrov, kot na primer slika Marilyn Monroe, ki jo je ustvaril Andy Warhol in so zanjo leta 2022 iztržili več kot 176 milijonov evrov. Največji trg zbirateljev je ameriški, zelo močna je Kitajska, med evropskimi so to Francija, Nemčija, Italija, Anglija. Močni umetniški trgi so torej tisti, ki imajo v ozadju močno ekonomijo. Pri nas umetniških slik, za katere bi iztržili sedemmestni znesek, ni. V Sloveniji so po tržni vrednosti v vrhu dela slikarja in grafika Zorana Mušiča, pa tudi naših impresionistov Groharja, Jakopiča in Jame. Tisti, ki se odločijo podati v ta, predvsem "drag šport", pa morajo biti zelo pozorni. Na trgu, predvsem na spletu, so tudi ponaredki saj tam kjer je povpraševanje, je tudi ponarejanje, pa naj gre za umetniška dela, drage kamne ali hrano.
Na Vipavsko dolino je krasen razgled tudi s Sinjega vrha, od koder se vidi vse do Istre in Benetk. Več kot 1000 metrov visok vrh je tudi izhodišče za ogled nekaterih zanimivosti, na primer otliškega Okna, ledenic in smrekove Drage.