Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Dnevno aktualni in jutranji program

Gašper Andrinek

372 prispevkov


Zunanji svet nanj vpliva veliko bolj kot majhen prostor okoli njega, zato že od nekdaj sanja o raziskovanju tujih nemirnih območij. Na Twitterju @caspersek


7.6.2024

Zadnja četrtina: Ko si na dnu, se moraš pobrati. Kaj pa, ko si na vrhu?

Kaj pa zdaj? To je verjetno najtežje vprašanje od vseh vprašanj, ki si jih človek lahko zastavi. Ko si na dnu, vsaj veš, da moraš gor. Kaj pa, ko si na vrhu? Znana alpinistična modrost je, da je težje sestopati z vrha, kot se povzpeti nanj. V košarki pa redko slišimo, da je tudi zmagovati težko, ne le izgubljati. Po porazu se moraš pobrati in iti naprej. Od poraza do poraza do končne zmage. Kaj pa po končni zmagi? Ko ostaneš sam s seboj.


5.6.2024

Tretja četrtina: Veliki se med seboj prepoznajo

Medalja je postala naša obsesija. Talent je bilo treba unovčiti, preden bi presahnil, zato odpovedi niso prišle v poštev. Košarkarji so morali igrati. Poletje za poletjem, evropsko, svetovno, pa spet evropsko in tako v nedogled. Kdor ni prišel, smo mu zamerili. Globoko zamerili. Kakor da bi bil nastop za reprezentanco državljanska dolžnost, kakor da bi bili košarkarji državi dolžni podariti vsa svoja poletja. Državi in navijačem, ki tej isti državi še davkov nočejo plačati. Ob tem pa se nikoli nismo vprašali, kaj igranje za reprezentanco za košarkarje v resnici pomeni. Za njihovo zdravje, recimo? Ali pa za njihove družine? Piše in pripoveduje Goran Vojnović. Intervju z Goranom Dragićem je v Miamiju posnela Katja Stojnić. Produkcija: novinarja Luka Hvalc in Gašper Andrinek ter urednik Športnega uredništva Vala 202 Boštjan Reberšak. Tekmo v Carigradu je komentiral Franci Pavšer. Končna zvočna obdelava Vladimir Jovanović. Če imate komentar, pohvalo, kritiko, jih bomo z veseljem prebrali na val202@rtvslo.si. Podkast Goran je na voljo na spletni strani val202.si in v aplikaciji RTV365. Ostanite v podkastu Goran. Zadnja četrtina sledi kmalu.


31.5.2024

Tretja četrtina: Veliki se med seboj prepoznajo

Medalja je postala naša obsesija. Talent je bilo treba unovčiti, preden bi presahnil, zato odpovedi niso prišle v poštev. Košarkarji so morali igrati. Poletje za poletjem, evropsko, svetovno, pa spet evropsko in tako v nedogled. Kdor ni prišel, smo mu zamerili. Globoko zamerili. Kakor da bi bil nastop za reprezentanco državljanska dolžnost, kakor da bi bili košarkarji državi dolžni podariti vsa svoja poletja. Državi in navijačem, ki tej isti državi še davkov nočejo plačati. Ob tem pa se nikoli nismo vprašali, kaj igranje za reprezentanco za košarkarje v resnici pomeni? Za njihovo zdravje, recimo? Ali pa za njihove družine?


24.5.2024

Druga četrtina: Le še en fizikalec brez 'rokce'

Igralec, ki je najbolj napredoval, obraz franšize, član tretje petorke lige NBA, udeleženec tekme vseh zvezd, MVP evropskega prvenstva, prvak vzhodne konference … ni slabo za fanta iz Kosez, fizikalca brez 'rokce', ki ni bil v kadetski reprezentanci in ki je pri dvajsetih igral na Slovanu. Ni slabo za fanta, ki so ga kot 45. izbrali na naboru. Se zgodi, da nas, kvaziznalce, kakšen košarkar preseneti, a nihče nas ni nikoli presenetil tako zelo kot prav Gogi. Nihče ni tolikokrat dvigoval višine letvice in jo vsakič znova preskakoval.


17.5.2024

Prva četrtina: Dedkova poslednja želja

Danes, ko vemo, kako se je vse razpletlo, je težko verjeti, da je bil tri dni pred začetkom evropskega prvenstva Goran Dragić odločen, da na njem ne bo igral. Ravnokar se je vrnil iz Bosne s pogreba svojega dedka. Bil je potrt in misel na odhod z reprezentanco v Helsinke se mu je uprla. Selektorju Igorju Kokoškovu je povedal, da mu je žal, a da ne more priti. Da so nekatere stvari v življenju večje od košarke.


5.5.2024

dr. Barbara Samaluk: Integracija ne bo uspevala, dokler bodo migranti obravnavani kot grožnja ali ekonomski vir

V sodobnih družbah vedno več ljudi postaja ranljivih in izključenih, opozarja nedeljska gostja izredna profesorica dr. Barbara Samaluk s Filozofske fakultete v Ljubljani. Delavec, ki ni več delavec, ampak je postal storitev, se sooča s cikličnimi prehodi, ker s svojim delom ne more dosegati ekonomske in socialne varnosti. Zato lahko govorimo o sodobni krizi integracije. Barbara Samaluk se posebej posveča tudi delavskim migracijam, pravi, da vedno več držav manipulira ponudbo in povpraševanje delovne sile ravno z upravljanjem migracij. Ljudje ne morejo biti kot vodna pipa, ki jo zapiraš in odpiraš, imajo svoja življenja, vsak prehod je za posameznika naporen, opozarja nedeljska gostja Barbara Samaluk.


30.4.2024

Razglednice ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo

Prvega maja 2004 so marsikje po Sloveniji poleg slovenske trobojnice zaplapolale tudi evropske zastave. Slovenija je poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je potekala v Novi Gorici. Na slovesnosti z naslovom 'Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' je bil slavnostni govornik tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Gorica in Nova Gorica sta med evropskimi državami zagotovo posebni saj je nekdanja meja potekala med dvema mestoma, dobesedno med dvema ulicama. Kakšni so spomini na nekdanjo mejo, zakaj je bilo na slovesnosti pred 20imi leti tako čustveno vzdušje in kako je vstop v EU vplival na prebivalce Goriške? Zvočno razglednico iz Nove Gorice pošilja Nataša Uršič. V Gornji Radgoni so vstop v Evropsko unijo dočakali ob Odi radosti, dvigu zastav, ognjemetu in spustu 25-ih ladjic po Muri. Kako je to vplivalo na delovanje obmejnega mesta in na povezovanje ter druženje sosedov? Kako se pri mladih pozna, da je Avstrija tako blizu? Kako gledajo na ti desetletji domačini? Obetali so si napredek, hiter razvoj in blaginjo, se je vse to izpolnilo? Iz Gornje Radgone je radijsko razglednico poslala Sara Zmrzlak. Skupaj s Slovenijo je v Evropsko unijo vstopila tudi naša vzhodna soseda Madžarska, kar je svoj pečat pustilo tudi v Prekmurju. Lendava je naše najvzhodnejše mesto, občino sestavlja 23 naselij. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je v njih živelo nekaj več kot 12, danes pa zgolj dobrih 10 tisoč ljudi. Z najvišjim razglednim stolpom in drugimi atrakcijami, zlasti razstavami svetovnih likovnih umetnikov, pa je vse bolj privlačna tako za domače kot tuje turiste. Lendava je dvojezično območje, na katerem poleg pripadnikov madžarskega naroda živijo še Hrvati in Romi, svoj pečat puščajo tudi Primorci, potomci Judov in drugi. Multikulturnosti Lendave je vstop naše in okoliških držav v Evropsko unijo ponudil še več možnosti za razvoj, ki pa so jih nadgradili s širitvijo schengenskega območja. Razglednico iz Lendave pošilja Lidija Kosi.


30.4.2024

Napovednik podkasta Goran

To je Goran. Biografski podkast o Goranu Dragiću. V štirih četrtinah. Od visoko dvignjenega pokala evropskega prvaka do iskanja psihologa. Od pograda v Kosezah do bazena v Miamiju. Od mladincev pri Iliriji do obraza franšize v NBA. Od mamine sarme do kuhanja svojima otrokoma. Z očmi, besedami in pripovedjo Gorana Vojnovića.


17.4.2024

Tariq Ali o dogajanju na Bližnjem vzhodu: Ne smemo ostati tiho

Potem ko je Iran sprožil vojaški napad na Izrael, ta pa se ga je skupaj z zaveznicami uspešno ubranil, je v zraku ostalo veliko vprašanj. Veliko več je “neznanega” kot “znanega”, veliko več “nepredvidljivega” kot “predvidljivega.” Kako vse to postaviti v smiseln zgodovinski in politični kontekst? O Gazi, vlogi Združenih držav Amerike, Evropski uniji, delovanju Nemčije, o tretji svetovni vojni in podnebni krizi svoje misli ponujata:


12.4.2024

Pismo iz Gaze: Kadarkoli me lahko ubijejo

Palestinski novinar iz Gaze Sami Abu Salem je star 53 let. Oglasil se je iz Rafe. Mesto tik ob egipčanski meji ima načeloma 250 tisoč prebivalcev, zdaj se jih je tam znašlo še dodatnih milijon in pol. Tako kot Sami in njegova družina. Vojna ga je iz novinarja spremenila v berača. Ljudje v Gazi so jezni. Prepričani so, da so ostali sami. Ne verjamejo več, da se izraelske sile borijo le proti Hamasu. Ampak napadajo ljudi. Uničujejo univerze, šole, infrastrukturo, vodovod, električno napeljavo. Njihov cilj so tudi mednarodne organizacije, reševalci, zdravniki, gasilci in novinarji. Sami Abu Salem se ne počuti varnega. V vsakem trenutku ga lahko ubije bomba ali kakšen drug napad. Ob zaključku pisma pravi, da četudi se bo ta vojna, kdaj končala, življenja v Gazi ne bo več. Ostala bo samo puščava.


10.4.2024

Vročinski rekordi tudi v notranji politiki⎮Tanja Starič in Jure Trampuš

Ravno tako kot so pomladne temperature kar nenadoma postale poletne in se vedno manj kaže prehodno vremensko obdobje, je podobno tudi v slovenski notranji politiki. Ozračje se še posebej pregreva pred evropskimi volitvami ob spremljavi aktualnih afer. Kakšne so razmere na slovenskem notranjepolitičnem prostoru?


9.4.2024

Pol leta vojne v Gazi: Mouin Rabbani in Boris Vasev

V nedeljo, 7. aprila, je minilo šest mesecev od strahovitega napada Hamasa v južnem Izraelu, ki je vzel več kot 1200 življenj. Palestinsko gibanje Hamas, ki je ponekod po svetu opredeljeno kot teroristična organizacija, je zajelo tudi več kot 250 talcev. Sledil je srdit in brutalen vojaški odziv izraelske oblasti, ki je nad Gazo tako rekoč z vajeti spustila svojo vojsko. Ta je v pol leta ubila več kot 33 tisoč ljudi, od tega 40 odstotkov otrok, popolnoma opustošila območje Gaze, povzročila ekocid, številni mednarodni opazovalci pa v dejanjih izraelske vojske vidijo tudi genocid. Konflikt v Gazi, Palestini, Izraelu pa se ne dogaja samo zadnjih šest mesecev. Gre namreč za enega najdlje trajajočih in tudi najbolj zapletenih konfliktov v zgodovini.


26.3.2024

Se evropske države pripravljajo na vojno? | Mirko Cigler in dr. Jelena Juvan

Na evropskih tleh ta hip poteka vojna. Četudi se zdi, da je Ukrajina daleč, je v resnici zelo blizu. Tudi Gaza je zelo blizu. To, da mir ni samoumeven in da je morda samo obdobje med različnimi vojnami, smo slišali že večkrat. Po drugi svetovni vojni je pravzaprav Evropa doživela genocid in vojaški spopad strahovitih razsežnosti ob razpadu Jugoslavije. Pred 25 leti je vojaško zavezništvo Nato bombardiralo Srbijo. Vojna in kruti vojaški spopadi tudi v Evropi niso arhaičen spomin.


19.3.2024

Kaj nam pomeni varnost | dr. Aleš Bučar Ručman

Varnost. Stanje varnega oziroma stanje, položaj, ki omogoča, da komu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega. Tako varnost opisuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. V zadnjem času je ta beseda spet aktualna. Kaj pomeni varnost? Kaj ogroženost? Se v Sloveniji počutite varne? Ogrožene? Bo v prihodnosti Slovenija ogrožena kaj bolj? Predstavlja orožje garancijo varnosti? Bi služili vojaški rok, če bi ga spet uvedli? Kaj pa, če bi bila Slovenija napadena, kako bi ravnali?


15.3.2024

Prevara življenja, ki se ne konča

Nihče si ne želi priznati, da živi v prevari. Ampak nekateri vsaj živijo. Drugi temu ne morejo reči življenje.


28.2.2024

dr. Dušan Keber: Priča smo načrtni razgradnji javnega zdravstvenega sistema

Dr. Dušan Keber je upokojeni zdravnik, nekdanji minister za zdravje, zdaj pa tudi aktivist, ki si v zadnjih letih prizadeva za prenovo javnega zdravstva. Poudarja, da v svojem življenju še ni doživel tako slabih razmer v slovenskem zdravstvu, ki se slabšajo zadnjih 20 morda 30 let. V pogovoru komentira trenutne razmere v slovenskem zdravstvu, pove, kaj obžaluje iz svojega mandata ministra za zdravje ter se sprašuje zakaj Vlada ne poseže v trenutno stavko.


25.2.2024

Miha Lampreht: Časi so težki, razmišljati moramo, kaj puščamo otrokom naših otrok

“Ljudje, ki jim je mar za mir, po koncu hladne vojne ne spimo dobro,” je pred dvema letoma na dan, ko so ruski tanki krenili proti Kijevu, dejal novinar Miha Lampreht. Velja za enega naših največjih strokovnjakov zapletenih odnosov Vzhodne Evrope. Leta 1989 se je kot skupni dopisnik RTV Slovenija in Dela iz Jugoslavije napotil v Sovjetsko zvezo. Leta 1996 se je vrnil iz Ruske federacije v Slovenijo. Od začetka njegove dolgoletne novinarske kariere se je spremenilo vse. Novinarstvo, tehnologija in svet. Ves čas je ostal zvest Radiu Slovenija − kot novinar, komentator, urednik ali kot direktor. Kljub radijski upokojitvi še vedno ostaja v miselnem ciklu analiziranja sveta okoli sebe, še bolj pa v telesnem gibanju. V tem se v resnici nikoli ni ustavil, saj je želja po odkrivanju drobnih stvari, ki jih ne moreš kupiti, preprosto prevelika. Od plezanja in alpinizma do kolesarjenja. V pogovoru tudi o tem, zakaj se vse bolj kaže, da je mir samo odsotnost vojne, česa se je naučil od Ane Politkovske, zakaj so ruske kriminalke drugačne in kako poteka učenje kitare. Z Miho Lamprehtom se pogovarja Gašper Andrinek.


10.1.2024

Aleksandar Hemon: O obnovi in graditvi po neizogibni katastrofi razmislimo že zdaj

Bosansko-ameriški pisatelj, pesnik, kolumnist in predavatelj kreativnega pisanja na ugledni ameriški univerzi Princeton Aleksandar Hemon velja za enega največjih mojstrov pisane besede s tega prostora, ki mu je uspelo na zelo zahtevnem in konkurenčnem ameriškem trgu. Že več kot 30 let živi v Združenih državah Amerike, kjer se je znašel tik pred krvavim razpadom Jugoslavije in pozneje čez lužo tudi ostal.


3.1.2024

Zapora Dunajske ceste: Če res ni nujno, se izogibajte centru Ljubljane

Ljubljani se v prihodnjih dneh po napovedih obeta prometni kolaps. 4. januarja 2024 se namreč za nekaj dni zapira Dunajska cesta. Kaj bo drugače, kako bo prilagojen promet, kako bodo vozili avtobusi javnega potniškega prometa?


31.12.2023

Tjaša Železnik: Sprašujem se, ali bi svet bil tako krut, če bi ga vodile ženske

Pravi, da je v Sloveniji težko biti igralka. Večkrat so jo tudi podcenjevali in poskušali uvrstiti v predalčke. Čeprav se z moškimi kolegi odlično razume, odkrito priznava, da je tako gledališki kot filmski svet v Sloveniji domena moških. Kritična je tudi do vedno glasnejših pozivov k tradicionalizaciji žensk v družbi. Poudarja, da se moramo za že izbojevane pravice, vedno znova boriti.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt