Iskanje
V slovenski politiki odmeva izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Kdo je Zoran Stevanović, koga predstavlja, kaj predstavlja funkcija predsednika državnega zbora in v kakšnih razmerah se je znašla slovenska družba?
12 min • 11. 04. 2026
Težko je govoriti o umiranju otrok ali njihovi paliativni oskrbi. A tudi to so teme in zgodbe, o katerih se je treba kdaj pa kdaj pogovoriti. Mnogi si predstavljajo, da otrok v paliativni oskrbi samo nekje leži in čaka na svojo smrt. Zdravstveni delavci, ki za te otroke skrbijo, ter starši teh otrok, pravijo, da je to daleč od resnice. Paliativna oskrba otrok v Sloveniji je še vedno predvsem stigma. Morda bodo informacije in zgodbe iz tega podkasta komu v pomoč.
14 min • 09. 04. 2026
Otroci s semilobarno holoprozencefalijo imajo veliko težav, od gibalnih do kognitivnih. Ni nujno, da se jim sploh razvijeta vid in sluh. Zakaj potem sploh obdržati otroka s takšno okvaro možganov? Kakšni so obeti za življenje?
14 min • 02. 04. 2026
Po Klemnovem rojstvu lahko zdravniki dokončno potrdijo sum. Deček ima semilobarno holoprozencefalijo. Ker ne zadiha sam, ga morajo intubirati. Mamica in Klemen preživita še tri tedne v mariborski porodnišnici. A prvega leta ne zaznamujejo le težave. Prvič se odpravijo na morje.
14 min • 26. 03. 2026
V Pragi so potekali množični protivladni protesti. V središču mesta se je zbralo 250 tisoč ljudi, ki se ne strinjajo s politiko novega češkega premierja, milijarderja Andreja Babiša. Nova vlada je sicer po jesenskih volitvah prisegla šele konec leta, poleg Babiševega populističnega gibanja ANO pa jo sestavljajo ministri iz vrst še dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric. Koalicija ima zelo šibko večino, a napoveduje korenite spremembe, čeprav se je premier že zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom. Z novo vlado se je pod vprašajem znašla tudi usmeritev Češke glede vezi z EU in podpore Ukrajini. Obiskali smo Češko in se pogovarjali o politični in gospodarski sedanjosti in prihodnosti države, ki jo še vedno obremenjuje tudi v vojna v Ukrajini in strelski pokol na Karlovi univerzi pred dobrima dvema letoma.
24 min • 21. 03. 2026
V Portorožu se na obletnici zbere ekipa mladinskega filma, v katerem je nastopal Dušan. Na srečanju je celotna družina. Vsi jim čestitajo, ker je Lucija v osmem mesecu nosečnosti. Za nasmeškom pa se skriva stiska negotovosti, ki jo prinaša težka diagnoza. Slednja pa se ni pojavila prvič.
14 min • 19. 03. 2026
V Parizu poteka svetovno prvenstvo v rokometu. Slovenija po neverjetnem preobratu premaga Hrvaško in osvoji bronasto kolajno. Isto noč Dušan in sin, doma v Rogatcu, upata na še en čudež. Lucija je v ljubljanski porodnišnici, kjer zdravniki skušajo zamakniti tri mesece prezgodnji porod. Čustveno izčrpan Dušan je prepričan, da je Rebeka njun zadnji otrok.
14 min • 12. 03. 2026
Ko se je rodil, je bil Klemen videti razmeroma zdrav. Takoj po rojstvu pa je sledil prvi zaplet. Klemen ni zadihal sam. Morali so ga intubirati, sicer bi umrl. Za starša to ni bilo popolno presenečenje. Poznala sta diagnozo: redka okvara možganov. Zgodbe, kot je Klemnova, niso nujno najprijetnejše. A to je tudi zgodba tudi o miru in ljubezni. In ima srečen konec. Podkast Odločena nastaja v produkciji Vala 202. Ustvarjata ga Matej Praprotnik in Gašper Andrinek. Pri usmeritvah pomaga Rob Rosenthal. Podkast Odločena poiščite, kjerkoli ste naročeni na podkaste. Ali v aplikaciji RTV365. Veseli bomo tudi ocen in komentarjev. Zgodbo je na javnem natečaju Radia Slovenija za podkaste prijavil Dušan Poslek.
14 min • 05. 03. 2026
Lucija je bila noseča. Imela je kontrolni pregled. Dušan je pričakoval njen klic. Nikoli ga ne bo pozabil: "Vsakič, ko slišiš za takšno diagnozo, ali pa bolezen, ali pa simptomatiko vsega tega, kar prinese s sabo, je potem en tak krut udarec, ko to preslikaš v svoje resnično življenje." Podkast Odločena je podkast o težkih odločitvah, ki jih prinese življenje. To je zgodba o Luciji in Dušanu. Nihče ju ni zares pripravil na težke odločitve. Sprejemati sta jih začela, ko sta postala mama in oče.
1 min • 27. 02. 2026
Iranske ulice so se umirile. Ne glede na to, da ni določene policijske ure, je prisotnost neprestanega nadzora čutiti povsod. To še posebej poosebljajo varnostne sile. Ljudje žalujejo za svojimi bližnjimi ali jih iščejo. Veliko je negotovosti in žalosti. Vsi se pogovarjajo samo o tem. Naključni človek na podzemni železnici lahko začne kar tako jokati. Prisotna sta stres in tesnoba. Ljudje nekaj pričakujejo, ker vedo, da razmere ne morejo ostati takšne, kot so. Iran je prekrila senca smrti. Fariba je novinarka iz Irana. Fariba sicer ni njeno pravo ime in tudi njen glas je zaradi njene varnosti spremenjen. Tako kot večina prebivalcev Irana je bila tudi ona izolirana od zunanjega sveta, ko so iranske oblasti izklopile internet. To je njeno pismo svetu.
11 min • 04. 02. 2026
Na ulicah Nuuka, glavnega mesta na Grenlandiji, tuji novinarji skoraj vsakega mimoidočega sprašujejo, kako se počuti ta trenutek. Prihodnost Grenlandije je zaradi čedalje bolj ostrih izjav ameriškega predsednika negotova. Ampak, kaj Donald Trump sploh hoče? So to nove arktične plovne poti? Redke surovine pod arktičnim ledom? Ali gre res zgolj in samo za varnost Združenih držav Amerike? Analitiki opozarjajo, da bi ameriško zavzetje z vojaškim posegom pomenilo konec zveze Nato. Kaj predstavlja bitka za Grenlandijo? Smo priča začetku velikih svetovnih sprememb?
25 min • 15. 01. 2026
Nekdanji novinar Dnevnika Simon Tecco je velik poznavalec Latinske Amerike. Rojen v Čilu že več kot 50 let živi v Sloveniji. Čeprav že nekaj časa ne piše več, dogajanje na zahodni polobli aktivno spremlja in raziskuje. Tudi trenutne dogodke v Venezueli. Glede tega je povsem jasen, da gre za kršitev mednarodnega prava ter tudi zakonov Združenih držav Amerike. Poudarja, da so razmere zelo negotove, da pa je Trumpov cilj jasen - nafta in surovine.
7 min • 06. 01. 2026
Čeprav bi si v teh dneh želeli, da bi bilo drugače, je okoli nas veliko hrupa. Hrup je povsod. Od strelskega napada v Avstraliji, zimskega dežja in izraelskega obstreljevanja Gaze, do hrupa iz ust voditeljev velesil. Ter hrupa predpraznične histerije, korupcije, ignorance, konformizma in mnenj vseh o vsem. Če kot družba s takšno lahkoto prepovemo glasbo na ulici, ne moremo pa se znebiti pravega hrupa, ki ga povzroča recimo kakršna koli pirotehnika, kako se bomo šele otresli korupcije. Privoščimo si tišino ali pa naj steče glasba. Pa naj bo Dan D ali konec sveta.
11 min • 19. 12. 2025
"Halo, Dayton?!" Tako se je pred leti oglasila prodajalka v eni izmed sarajevskih mesnic, ki se je imenovala po Daytonskem sporazumu. Mesnica je propadla, nadomestila jo je igralnica. Zelo simbolično za mirovni sporazum, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Miloševič, Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tuđman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot sto tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 30 let po Daytonu še naprej močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Na različnih ravneh ima država neverjetnih 14 vlad, nacionalistične težnje so kljub nekaterim dobrim praksam sobivanja vse močnejše, približevanje Evropski uniji je zastalo. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države, notranje politike in aktualnih geostrateških izzivov.
18 min • 21. 11. 2025
V Novem mestu in okolici je v zadnjih dneh v zraku mogoče čutiti napetost. Mirjana Martinovič pravi, da se je nad mestom razgrnilo trpljenje. Predvsem zaznamovano z ubojem Aleša Šutarja. Prebivalci jugovzhodne Slovenije že dlje časa opozarjajo na nevzdržne varnostne razmere in težave pri sobivanju z romsko skupnostjo. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela v Novem mestu že 15 let intenzivno poskuša na različne načine premostiti te težave. Kako razumejo trenutne razmere tisti, ki se vsakodnevno ukvarjajo z otroki iz romskih naselij in jih spodbujajo, da ne bi opustili šolanja ter zašli po poti kriminala.
29 min • 30. 10. 2025
Ameriški novinar in urednik Rob Rosenthal je svoje življenje posvetil radiu. Prepričan je, da radio predstavlja dotik na daljavo. Čeprav je dokaj mlad medij, predstavlja starodavno moč, ki se čuti še danes. Kot učitelj novinarskega pripovedovanja in ustvarjanja radijskih zgodb velja za enega najboljših na svetu. Tako ga je označil sloviti Ira Glass, vplivni voditelj podkasta This American Life. Rob Rosenthal je zelo zaskrbljen zaradi dogajanja v Združenih državah Amerike. Razpoloženje opisuje kot drakonsko. Na področju človekovih pravic. In tudi novinarstva, ki je ključno za delovanje demokracije. Prepričan je, da se moramo novinarji nehati skrivati za masko objektivnosti in jasno povedati, kaj je prav. V pogovoru se spominja tudi svojega otroštva, kako je prek kratkih radijskih valov poslušal neznane svetove in tako pobegnil pred starši, ki so bili alkoholiki. Pred nekaj leti pa se je odločil poiskati tudi svojo biološko mamo, bil je namreč posvojen. Našel jo je, napisal ji je pismo in prejel odgovor.
38 min • 26. 10. 2025
Dr. Tomo Potokar je izkušen britanski plastični kirurg slovenskih korenin. V svoji dolgoletni karieri je delal na številnih vojnih območjih. V devetdesetih je bil v Kambodži in Bosni in Hercegovini. Bil je tudi v Iraku ter Demokratični republiki Kongo, seznam misij, kjer je bil, je zelo dolg. Največkrat, šestnajstkrat, je bil v Gazi. V zadnjih dveh letih, odkar poteka agresija izraelske vojske na to palestinsko enklavo, je tam bil dvakrat. Pravi, da je trenutno Gaza brez vseh primer v svetovni zgodovini. Dr. Tomo Potokar je razočaran nad svetom. Preveva ga občutek sramu nad človeško vrsto, ki tako neizprosno ubija. Priznava, da najtežje prizore pometa pod preprogo, kljub temu pa si trenutke lajša s pisanjem kratkih zgodb in poezije, ki jo je ekskluzivno prebral za ta pogovor.
59 min • 05. 10. 2025
Nejc Pohar je včasih verjel, da je treba najprej gledati filme in potem živeti. Dogajanje na filmskem setu ga je tako prevzelo, da je svojo kariero posvetil režiranju. Zaneslo ga je v svet oglasnih filmov, ki je bil nekoč kraj svobodnih izbir, danes pa je hiter in neizprosen, ko niti naročniki ne verjamejo več v to kar počnejo, razen da bi si prisvajali dobičke. Ob tem ves čas tudi teoretično piše o filmu za reviji Kino in Ekran. Poudarja, da ima Slovenija velik filmski potencial. Poleg filma je velik navdušenec tudi nad Jadranskim morjem, kamor zahaja že od ranega otroštva. Opaža, da se na morju ene stvari vidijo bolj jasne, ko se vidijo prej. Kljub temu, da imajo Slovenci ob hrvaški obali 110 tisoč nepremičnin, za vsakogar letovanje ni samoumevno. Svojo novo knjigo je posvetil morju in odnosu do njega, ki ga imajo Slovenci, ki se tja množično selijo tja predvsem poleti. Zakaj nostalgija ni nič dobrega, zakaj se je treba fanatično boriti proti vsem fanatizmom in zakaj zdaj uživa v ribolovu? Nedeljski gost je režiser in publicist Nejc Pohar.
43 min • 14. 09. 2025
Gesta slovenske ženske odbojkarske reprezentance po tekmi z Izraelom je sprožila različne odzive. Še zdaleč pa to ni edini dogodek take vrste v športu. Opozarjanje na kršitve človekovih pravic ali kakšno drugačno aktivistično angažiranje športnikov se v resnici dogajata ves čas. Od črne rokavice na olimpijskih igrah do prepovedi mavričnih trakov na nogometnem svetovnem prvenstvu. V zadnjem času pa najbolj izstopajo različni standardi obravnave nekaterih držav pri sodelovanju na mednarodnih športnih tekmovanjih, na primer Izraela in Rusije. Kakšen vpliv ima v resnici šport na širše družbeno dogajanje in ali res aktivizem ne sme biti del športa? Sogovorniki: - izr. prof. dr. Tomaž Pavlin, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani - politolog Denis Mancevič - Tone Krump, košarkarski trener
36 min • 04. 09. 2025
Plezalka Janja Garnbret v steni resnično deluje kot superjunakinja, ki se je ne bi branili niti v kakšnem legendarnem stripu ali filmski franšizi. Vse to je dokazala na dobrodelnem maratonu v plezalnem centru v Slovenski Bistrici, kjer je v 24 urah preplezala 100 različnih smeri. Tako kot je Janji Garnbret v navadi, je tudi med tem, čeprav maratonskim dogodkom, nasmešek ni zapustil. Kot, da bi se ves čas igrala. Vse zbrane donacije in izkupiček od vstopnic dogodka so namenjeni dobrodelnemu skladu Botrstvo v športu. Mlade talente pa lahko še vedno podprete – s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo JANJA5 ali JANJA10 na številko 1919 in prispevate 5 oz. 10 evrov za njihovo športno prihodnost.
13 min • 24. 08. 2025
