Se je vaš okus od marca spremenil, razširil, omejil, odprl za več avantgarde, se prilagodil radijskemu izboru, zašel v nekaj popolnoma neobičajnega ali ste se vrnili na stare, sredješolske klasike?

Ena izmed uporabnic Twitterja je zapisala, da ji te dni spet paše osnovnošolska Britney Spears, nekoč zvesta rokerica Vesna je med karanteno prešla na elektroniko, ki je prej ni marala, Toffieta je že v začetku marca odkrila internetni chillout radio, ki se ga oklepa še zdaj. Dora glasbe ta hip ne more poslušati, prej pa jo je 24 ur na dan.

\"Veliko več se posvečam glasbi. Zdaj se dejansko zgodi, da je vse, kar delam, to, da ležim na postelji, gledam v strop in poslušam glasbo. Nazadnje sem to počel v srednji šoli. Začel sem tudi kupovati gramofonske plošče. Od marca jih imam že 25, doma pa sploh še gramofona nimam.\" – poslušalec Tit

Avtorji članka na spletni strani Vice ugotavljajo, da je poslušanje glasbe tako psihološko kot fiziološko. V možganih se aktivira ogromno procesov, ki vključujejo čustva, spomin, jezik in motoriko. Sprošča se dopamin, ki je – precej laično – odgovoren za to, da med poslušanjem glasbe uživamo. Čeprav je glasba lahko za nas katarzična, ker zmanjšuje raven kortizola, glasbena terapevtka Jessica Pouranfar ugotavlja, da nam lahko tudi škoduje, če nas tisto, kar poslušamo, spomni na neki travmatični dogodek.

Tudi Aleksandra Ilijevski je kot nekdo, ki glasbo ne le posluša, temveč tudi ustvarja, opazila spremembo odnosa do glasbe.

\"Svoje delo sem začela bolj ceniti, zdi se mi, da je to res moje poslanstvo. Ne gledam več na to, kot na nekaj obstranskega, zdi se mi, da je to res nekaj, kar moram početi v življenju.\"

","excerpt":"Ste tudi vi od marca pri sebi opazili drugačne glasbene želje kot sicer? Se je vaš odnos do glasbe spremenil? Odgovarjajo poslušalci in Aleksandra Ilijevski, pevka zasedbe Pliš","featured-media-id":18713,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174728292","abovetitle":"","subtitle":"Ste tudi vi od marca pri sebi opazili drugačne glasbene želje kot sicer? Se je vaš odnos do glasbe spremenil? Odgovarjajo poslušalci in Aleksandra Ilijevski, pevka zasedbe Pliš","category-text":"False","permalink":"2020/10/glasbeno-jutro-80/","show-start":"2020-10-28T08:00:00+01:00","show-end":"2020-10-28T08:30:00+01:00","audio-length":"570","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/28/Epidemijajetudicasodkrivanjanovedrugacneglasbe4960306_1.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174728292","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Veliko več se posvečam glasbi. Zdaj se dejansko zgodi, da je vse, kar delam, to, da ležim na postelji, gledam v strop in poslušam glasbo. Nazadnje sem to počel v srednji šoli. Začel sem tudi kupovati gramofonske plošče. Od marca jih imam že 25, doma pa sploh še gramofona nimam.\" – poslušalec Tit

"},{"kind":"html","content":"

Tudi Aleksandra Ilijevski je kot nekdo, ki glasbo ne le posluša, temveč tudi ustvarja, opazila spremembo odnosa do glasbe.

"},{"kind":"html","content":"

\"Svoje delo sem začela bolj ceniti, zdi se mi, da je to res moje poslanstvo. Ne gledam več na to, kot na nekaj obstranskega, zdi se mi, da je to res nekaj, kar moram početi v življenju.\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"54"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"173"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"18713"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/18713"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"120405","attributes":{"wp-id":456691,"date":"2020-10-15T00:11:26+02:00","modified":"2020-10-28T10:45:04+01:00","slug":"mobilnost-101","post-type":"post","title":"O(b) tokcu in kostanju","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/10/mobilnost-101/","content":"

Ponekod mu rečejo tukla, tokc, tokovec ali kar mošt, v tujini pa je znan z imenom cider. To, pri nas, v pregovorno vinorodni deželi zapostavljeno pijačo, zdaj spet izdelujejo v Zgornji Savinski dolini. Več o tokcu nam je povedal Jure Kolenc, sicer lastnik kampa Menina v Rečici ob Savinji. Pravi, da se k tej naravni pijači odlično poda tudi kostanj.

Kostanj je letos obrodil kot že dolgo ne. Tako tisti pravi, domači kostanj, ki raste pretežno v gozdovih, kot divji, ki raste tako rekoč le v urbanih okoljih, na primer v drevoredih, parkih, ulicah. Prvega v različnih oblikah uporabljamo za prehrano, drugi pa za uživanje za ljudi ni primeren, a je cenjen kot zdravilna rastlina. To niti ni tako presenetljivo, saj si kostanja sploh nista v sorodu. Več o divjem kostanju nam je povedala tudi Jožica Bajc Pivec, ki ima svojo zeliščarsko domačijo nedaleč od gradu Bogenšperk.

","excerpt":"K jabolčnemu vinu, ki ga štejemo med naravne in tudi najstarejše kulturne napitke, se poda tudi pravi kostanj, divji pa je cenjen predvsem kot zdravilna rastlina","featured-media-id":23449,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/val-202/174728309","abovetitle":"","subtitle":"K jabolčnemu vinu, ki ga štejemo med naravne in tudi najstarejše kulturne napitke, se poda tudi pravi kostanj, divji pa je cenjen predvsem kot zdravilna rastlina","category-text":"False","permalink":"2020/10/mobilnost-101/","show-start":"2020-10-28T10:45:00+01:00","show-end":"2020-10-28T11:30:00+01:00","audio-length":"715","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/28/Obtokcuinkostanju4960432.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174728309","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"67"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"101"},{"type":"Author","id":"160"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"23449"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23449"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"120408","attributes":{"wp-id":456694,"date":"2020-10-15T00:11:33+02:00","modified":"2020-10-28T13:30:30+01:00","slug":"vroci-mikrofon-238","post-type":"post","title":"Zdravnika bi potrebovali že včeraj, ne danes","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/10/vroci-mikrofon-238/","content":"

Pred tedni je odmevala izpoved Kranjčanke, ki je več kot teden čakala na diagnozo razliti slepič. Opozorila je na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem. Zakaj so torej v Kranju še vedno brez radiologa, ki bi opravljal tudi ultrazvočne preiskave?

Za nujne primere so dogovorjeni s preobremenjenim zasebnikom, zato mrzlično iščejo specialiste, tudi v tujini. A se je zataknilo na Ministrstvu za zdravje, kamor so decembra lani poslali vlogo za poklicno kvalifikacijo zdravnice specialistke iz tujine. Komisija o njej še ni odločila, saj imajo 250 takšnih vlog. Na ministrstvu priznavajo zaostanke in pojasnjujejo, da vsako vlogo vodijo kot samostojen upravni postopek. Direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik priznava, da razmere niso spodbudne.

\"Stanje je zagotovo skrb vzbujajoče. Ultrazvočna preiskava je nekaj običajnega, ki mora biti dostopna 24 ur. V Kranju pa se te raziskave ne izvajajo že leto in pol.\"

Usklajevanja, dogovarjanja in imenovanja članov komisije, ki jo sestavljajo zdravniki specialisti s svojimi delovnimi obveznostmi, so ne le upočasnila, temveč povsem ustavila reševanje vlog. Na to opozarjajo tudi v OZG. \"Nimamo časa,\" je odločen strokovni direktor OZG Aleksander Stepanović.

\"Zdravnika bi potrebovali včeraj, ne danes. Z vseh strani bi si morali prizadevati, da se administrativni postopki pospešijo in da se ta problem čim prej reši. Kot veste, zdravnikov na tržišču ni, izobraževanje in specializacija zdravnikov trajata. Torej v prihodnjih desetih ali enajstih letih rešitev domačih zdravnikov ni pričakovati. Ta hip lahko dodaten kader le uvažamo iz tujine.\"

","excerpt":"Zakaj je Kranj še vedno brez radiologa?","featured-media-id":23464,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/vroci-mikrofon/174728328","abovetitle":"","subtitle":"Zakaj je Kranj še vedno brez radiologa?","category-text":"False","permalink":"2020/10/vroci-mikrofon-238/","show-start":"2020-10-28T12:00:00+01:00","show-end":"2020-10-28T12:30:00+01:00","audio-length":"745","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/28/RadiologijanaGorenjskem4960597.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174728328","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Stanje je zagotovo skrb vzbujajoče. Ultrazvočna preiskava je nekaj običajnega, ki mora biti dostopna 24 ur. V Kranju pa se te raziskave ne izvajajo že leto in pol.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Zdravnika bi potrebovali včeraj, ne danes. Z vseh strani bi si morali prizadevati, da se administrativni postopki pospešijo in da se ta problem čim prej reši. Kot veste, zdravnikov na tržišču ni, izobraževanje in specializacija zdravnikov trajata. Torej v prihodnjih desetih ali enajstih letih rešitev domačih zdravnikov ni pričakovati. Ta hip lahko dodaten kader le uvažamo iz tujine.\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"145"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"5"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"23464"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23464"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"120416","attributes":{"wp-id":456702,"date":"2020-10-15T00:11:53+02:00","modified":"2020-10-29T11:46:39+01:00","slug":"sopotnik-47","post-type":"post","title":"Človek se vedno giblje med željo, da bi nekaj dosegel, in strahom, da bi bil žrtev dogajanja","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/10/sopotnik-47/","content":"

\"Ko govorimo v tujem jeziku, se bolj potrudimo najti prave besede. Lahko rečemo, da nas tuji jezik lažje pripelje do fokusa.\"

Vladimir Milošević je eden vodilnih terapevtov psihodrame v Evropi. Psihiatrijo je specializiral na beograjski medicinski fakulteti, ustanovil Inštitut za psihodramo v Beogradu, izobraževal terapevte tudi zunaj Srbije, od leta 2012 pa je zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodi mednarodne psihodramske seminarje in delavnice, svetuje pri filmskih in gledaliških predstavah in je avtor knjige Psihodrama – Sprememba skozi akcijo.

\"V mentaliteti vsakega človeka je, da ko začuti nevarnost, išče medsebojno pomoč. Ko pa nevarnosti ne čuti več, se znova drži zase, saj ima občutek, da ne potrebuje drugega. In ravno to je paradoks boja proti koronavirusu. Da bi stvar lažje razumeli, se zbiramo in si pomagamo, na drugi strani pa sta med nami prisotna izogibanje in strah.\"

","excerpt":"Vladimir Milošević, psihiater in vodja psihodramskega izobraževanja","featured-media-id":23473,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sopotnik/174728434","abovetitle":"","subtitle":"Vladimir Milošević, psihiater in vodja psihodramskega izobraževanja","category-text":"False","permalink":"2020/10/sopotnik-47/","show-start":"2020-10-28T16:09:00+01:00","show-end":"2020-10-28T16:30:00+01:00","audio-length":"2683","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/28/VladimirMilosevic4961045.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174728434","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

\"Ko govorimo v tujem jeziku, se bolj potrudimo najti prave besede. Lahko rečemo, da nas tuji jezik lažje pripelje do fokusa.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"V mentaliteti vsakega človeka je, da ko začuti nevarnost, išče medsebojno pomoč. Ko pa nevarnosti ne čuti več, se znova drži zase, saj ima občutek, da ne potrebuje drugega. In ravno to je paradoks boja proti koronavirusu. Da bi stvar lažje razumeli, se zbiramo in si pomagamo, na drugi strani pa sta med nami prisotna izogibanje in strah.\"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"120"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"27"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"23473"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23473"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"120474","attributes":{"wp-id":456914,"date":"2020-10-16T00:10:59+02:00","modified":"2020-10-29T08:13:04+01:00","slug":"globalna-vas-104","post-type":"post","title":"Tudi sama na začetku nisem verjela v resnost koronavirusa","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/10/globalna-vas-104/","content":"

Pripoveduje o svojem doživljanju Irske in Ircev pred izbruhom epidemije covida-19 in po njem, o številnih osebnih prilagoditvah, težavnosti in odgovornosti dela z rizično skupino ljudi, ki že od marca pogrešajo obiske svojcev, ter o razvejanih posledicah zdaj že druge, bržčas spet večmesečne prepovedi gibanja onkraj petkilometrskega radija svojega bivališča (\"marčevska\" se je podaljšala do junija).

“Na začetku se nihče prav nič ni držal, nihče ni verjel, da je to možno, sedaj se mi pa zdi, da so se ljudje kar organizirali in da vidijo, da je resno. Še posebej, ker so Irci precej družinsko usmerjeni ljudje, imajo staro populacijo, vidijo, kako zelo jih ta bolezen prizadane. Maske nosijo vsi, tudi otroci, držijo se varnostne razdalje in ko danes gledam po svoji ulici, ni nikjer nikogar. Res so se omejili na najnujnejše.”

Dejana pravi, da ima z Irci zelo dobre izkušnje. Irska se ji zdi tudi po petih leih življenja tam še vedno pravljična, nekaj težav ji na trenutke predstavlja le irska angleščina:

“Še danes včasih, ko se pogovarjava z nekom, oba (s partnerjem) kimava in govoriva ‘ja, ja’, potem pa ta oseba gre in se obrneva eden proti drugemu in rečeva: ‘ti kaj veš, kaj je rekla?’”

","excerpt":"Dejana Bradarić je pred približno petimi leti na daljavo opravila intervju za delovno mesto medicinske sestre v domu ostarelih na Irskem, dobila službo in se še isti dan odločila s partnerjem spakirati kovčke","featured-media-id":23475,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/globalna-vas/174728532","abovetitle":"","subtitle":"Dejana Bradarić je pred približno petimi leti na daljavo opravila intervju za delovno mesto medicinske sestre v domu ostarelih na Irskem, dobila službo in se še isti dan odločila s partnerjem spakirati kovčke","category-text":"False","permalink":"2020/10/globalna-vas-104/","show-start":"2020-10-29T08:00:00+01:00","show-end":"2020-10-29T08:30:00+01:00","audio-length":"862","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/29/DejanaBradaricIrska4961340.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174728532","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Na začetku se nihče prav nič ni držal, nihče ni verjel, da je to možno, sedaj se mi pa zdi, da so se ljudje kar organizirali in da vidijo, da je resno. Še posebej, ker so Irci precej družinsko usmerjeni ljudje, imajo staro populacijo, vidijo, kako zelo jih ta bolezen prizadane. Maske nosijo vsi, tudi otroci, držijo se varnostne razdalje in ko danes gledam po svoji ulici, ni nikjer nikogar. Res so se omejili na najnujnejše.”

"},{"kind":"html","content":"

Dejana pravi, da ima z Irci zelo dobre izkušnje. Irska se ji zdi tudi po petih leih življenja tam še vedno pravljična, nekaj težav ji na trenutke predstavlja le irska angleščina:

"},{"kind":"html","content":"

“Še danes včasih, ko se pogovarjava z nekom, oba (s partnerjem) kimava in govoriva ‘ja, ja’, potem pa ta oseba gre in se obrneva eden proti drugemu in rečeva: ‘ti kaj veš, kaj je rekla?’”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"37"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"106"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"23475"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23475"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"120481","attributes":{"wp-id":456921,"date":"2020-10-16T00:11:20+02:00","modified":"2020-10-29T11:11:23+01:00","slug":"zivljenjski-slog-41","post-type":"post","title":"Kako najti primerno skupinsko vadbo zase?","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/10/zivljenjski-slog-41/","content":"

V zadnjem sklopu oktobrskih oddaj o rekreaciji se bomo posvetili skupinskim vadbam. Te so se iz telovadnic in vadbenih centrov preselile na splet, kjer danes vsak lahko najde primerno vadbo zase. Trenerji in vadeči so delili svoje izkušnje s spletnimi vadbami.

\"Še vedno je bolje, da vsak začetnik poišče nekega trenerja. Ta te spremlja, ti pripravi začetni program, kar je vsekakor bolje, kot začeti sam. Na začetku je namreč treba usvojiti tiste osnove, ki jih potem lahko še nadgrajuješ.\" - Miha Pušavec, osebni trener

Ko najdemo ustreznega trenerja in vadbo, moramo poiskati še motivacijo.

\"Jaz dajem preko spleta vse od sebe, ampak mora biti na drugi strani tudi premik in odločitev. Dejansko je zdaj še več odvisno od nas samih, kot prej, ko smo hodili na vadbo v živo. Plačana karta in določen termin imata pri ljudeh neko težo, da na vadbo pridejo in s časom spoznajo, da je to zanje dobro. Ko pa smo doma, smo prepuščeni sami sebi, kar je svojevrsten izziv.\" - Tanja Želj, ambasadorka zdravega načina življenja

Vadba prek spleta nam omogoča, da opravimo trening kar v zavetju domačega doma, celo brez dodatnih pripomočkov. Vprašanje ali je to prihodnost rekreacije je torej popolnoma na mestu. Nekateri trenerji so se zato zdaj v celoti usmerili le v spletno vadbo in bodo s tem nadaljevali tudi po odprtju športnih dvoran. Spet drugi upajo, da bodo lahko kmalu spet telovadili v pravi družbi.

\"Upam, da to ni prihodnost, je pa vsekakor krasna vmesna rešitev. Pogrešam pa druženje in vmesne komentarje, ki si jih izmenjamo med vadbo. Mislim, da to vsi potrebujemo in da je to nekaj popolnoma človeškega.\" - Špela Casagrande, udeleženka spletne vadbe

","excerpt":"Skupinske vadbe se iz dvoran selijo na splet. Na kaj biti pozoren pri izbiri pravšnje zase?","featured-media-id":23470,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/sport-202/174728493","abovetitle":"","subtitle":"Skupinske vadbe se iz dvoran selijo na splet. Na kaj biti pozoren pri izbiri pravšnje zase?","category-text":"False","permalink":"2020/10/zivljenjski-slog-41/","show-start":"2020-10-29T10:45:00+01:00","show-end":"2020-10-29T11:30:00+01:00","audio-length":"974","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/28/Rekreacija-skupinskevadbe4961150.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174728493","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Še vedno je bolje, da vsak začetnik poišče nekega trenerja. Ta te spremlja, ti pripravi začetni program, kar je vsekakor bolje, kot začeti sam. Na začetku je namreč treba usvojiti tiste osnove, ki jih potem lahko še nadgrajuješ.\" - Miha Pušavec, osebni trener

"},{"kind":"html","content":"

Ko najdemo ustreznega trenerja in vadbo, moramo poiskati še motivacijo.

"},{"kind":"html","content":"

\"Jaz dajem preko spleta vse od sebe, ampak mora biti na drugi strani tudi premik in odločitev. Dejansko je zdaj še več odvisno od nas samih, kot prej, ko smo hodili na vadbo v živo. Plačana karta in določen termin imata pri ljudeh neko težo, da na vadbo pridejo in s časom spoznajo, da je to zanje dobro. Ko pa smo doma, smo prepuščeni sami sebi, kar je svojevrsten izziv.\" - Tanja Želj, ambasadorka zdravega načina življenja

"},{"kind":"html","content":"

\"Upam, da to ni prihodnost, je pa vsekakor krasna vmesna rešitev. Pogrešam pa druženje in vmesne komentarje, ki si jih izmenjamo med vadbo. Mislim, da to vsi potrebujemo in da je to nekaj popolnoma človeškega.\" - Špela Casagrande, udeleženka spletne vadbe

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"189"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"56"},{"type":"Author","id":"288"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"23470"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23470"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"120484","attributes":{"wp-id":456924,"date":"2020-10-16T00:11:27+02:00","modified":"2020-10-29T18:04:04+01:00","slug":"frekvenca-x-205","post-type":"post","title":"Govoriti o lažno pozitivnih izvidih testov je, milo rečeno, zmotno","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/10/frekvenca-x-205/","content":"

V javnosti ta hip kroži nemalo vprašanj o metodi PCR, ki velja za zlati standard pri ugotavljanju okužbe z novim koronavirusom. Manj pa je znano, da bo metoda kmalu dopolnila 40 let in da je bila zanjo podeljena tudi Nobelova nagrada, ob čemer je na številnih področjih sprožila pravo revolucijo: od diagnostike v medicini in biotehnologije do forenzike, celo Hollywood se je s pridom oprl nanjo pri snovanju filmov, kakršen je Jurski park. Ta hip najzanesljivejši način dokazovanja virusa nam je opisala virologinja Katarina Prosenc Trilar in predstavila tudi najobčutljivejši del postopka glede varnosti. Potrebna so zaščitna oblačila in delo v komori.

\"V tem delu, v komori, za varno laboratorijsko delo odpiramo vzorce in jih na stresalniku premešamo in prelijemo v epruvetke za shranjevanje. Zdaj je komora zaprta in jo dezinficiramo z ultravijolično svetlobo.\"

Vzorec gre skozi turbulentne temperaturne postopke, ob pomoči katerih lahko steče metoda PCR. Vzorec gre skozi 40–45 ciklov, ena sama naprava pri njih lahko hkrati testira po 70 vzorcev. Vsak cikel traja le nekaj minut, v približno uri lahko teoretično ustvarijo milijone kopij nekega DNK-niza. Na tak način dobijo skopiranih ogromno enot ujetega dednega gradiva. Toda, zakaj je to potrebno?

\"Zelo težko detektiramo samo nekaj kopij, zaradi vizualizacije potrebujemo ta namnožek. Te sonde imajo vezano barvilo. Če se vežejo, fluorescirajo in to zazna naša naprava za PCR.\"

Dvomi javnosti

Nekaj manj kot 1200 ljudi je ta teden podpisalo peticijo, češ da zahteva od stroke, naj pove resnico o testih PCR. Očitajo nerelevantnost testov in tega, da z njimi naj ne bi mogli dokazati prav tega koronavirusa. Javnost begata tudi izraza 'lažno pozitiven' in 'lažno negativen' izvid testa.

\"Ta izjava o lažno pozitivnih izvidih testa je malo nerodna. S testom PCR lahko zaznaš zelo majhno količino virusa. Še tedne po preboleli bolezni lahko zaznaš delčke genoma. Treba je znati intepretirati, če zaznaš zelo majhne količine virusa, je samo ena možnost, in sicer da si virus že prebolel. Redki ljudje pridejo tako zgodaj, da bi se iz te majhne količine razvila bolezen.\" – Miha Skvarč, zdravnik in specialist klinične mikrobiologije

Delovanje Nacionalnega laboratorija in Inštituta

\"Laboratoriji ta hip po državi delajo v okrepljenih sestavih, z močno razvlečenimi delovniki,\" je prejšnji teden na vladni konferenci poudaril predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani Miroslav Petrovec.

\"Iz prve roke lahko povem, da se je naš delovnik podaljšal iz 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer na 6.30 zjutraj do poznih nočnih ur, pri čemer ne poznamo prave meje.\"

Ob inštitutu je druga osrednja ustanova pri analizi brisov Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s sedežem v Mariboru, enote pa imajo po vsej Sloveniji. Direktorica Nacionalnega laboratorija Tjaša Žohar Čretnik ocenjuje, da je bil njihov maksimum v preteklih dnevih 3960 vzorcev.

\"Ocenjujemo, da je približno 4000 vzorcev naš trenutni maksimum. To je zelo veliko povečanje obsega testiranja, če vemo, da smo lani v celem letu opravili 8000 takšnih preiskav. To pomeni, da zdaj v dveh dneh naredimo toliko preiskav kot prej v celem letu.\"

V ta namen so dodatno zaposlili več kot 20 novih sodelavcev, načrtujejo dodatne transportne poti za hitrejšo dostavo vzorcev, stekla je obširnejša digitalizacija procesa. Kaj, če se bodo potrebe še povečevale? Prav zaradi tega se zadnje čase več govori o vzporednih antigenskih testih, ki jih je na trgu še vedno razmeroma malo. Ob ustreznem znanju strokovnega osebja, ob njihovi uporabi in dobri klinični validaciji pa bi lahko pomagali zlasti pri hitrejši klinični diagnostiki, ko pomoč na urgenci poiščejo hudo bolni.

\"Hitri antigenski testi so že na voljo v Sloveniji. Delovna skupina pri Ministrstvu za zdravje je izdelala smernice za uporabo antigenskih testov, v stroki pa vemo, da je treba biti tu zelo previden, ker so analitske sposobnosti teh testov praviloma slabše, kot jih navajajo proizvajalci. Za urgentno uporabo je ameriška FDA postavila kriterij, da mora biti skladnost med testom PCR in antigenskim testom vsaj 80-odstotna – to se nam zdi veliko. Zato je treba dodatno pretehtati takšne teste in jih uporabljati pri tisti populaciji, pri kateri mislimo, da je njihova uporaba varna.\" – Tjaša Žohar Čretnik

Razlikovanje med testi

Tudi pri antigenskih testih je potreben bris nosno-žrelnega predela, le da so takšni testi veliko hitrejši, rezultat je lahko na voljo že v 15 minutah. A hitrost gre na račun zanesljivosti, verjetnosti, da tak test ne bo prepoznal navzočnosti virusa, da bo torej njegov izvid lažno negativen, je precej višja kot pri metodi PCR. Test se najbolj obnese pri bolnikih, ki zelo očitno kažejo znake okužbe in razvijejo velike količine virusa. So tudi precej ugodnejši od testov PCR. In nazadnje so tu še serološki testi oziroma testi na protitelesa, ki potekajo z odvzemom krvi. Toda takšni testi niso uporabni v akutni stopnji bolezni, temveč šele več dni po pojavu simptomov, zato so z vidika hitre detekcije okužb neuporabni. Test na protitelesa nam predvsem pove, ali smo v preteklosti preboleli covid, tudi če morda ne bi imeli jasnih simptomov.

Sredi meseca so slovenske bolnišnice dobile navodila glede uporabe antigenskih testov, velika večina hitre antigenske teste že preizkuša.

","excerpt":"Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR","featured-media-id":23471,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/frekvenca-x/174728589","abovetitle":"","subtitle":"Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR","category-text":"False","permalink":"2020/10/frekvenca-x-205/","show-start":"2020-10-29T12:00:00+01:00","show-end":"2020-10-29T12:30:00+01:00","audio-length":"1576","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/29/Govoritiolaznopozitivnihtestihjeenostavnorecenozmotno4961683.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174728589","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"V tem delu, v komori, za varno laboratorijsko delo odpiramo vzorce in jih na stresalniku premešamo in prelijemo v epruvetke za shranjevanje. Zdaj je komora zaprta in jo dezinficiramo z ultravijolično svetlobo.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Zelo težko detektiramo samo nekaj kopij, zaradi vizualizacije potrebujemo ta namnožek. Te sonde imajo vezano barvilo. Če se vežejo, fluorescirajo in to zazna naša naprava za PCR.\"

"},{"kind":"html","content":"

Dvomi javnosti

"},{"kind":"html","content":"

\"Ta izjava o lažno pozitivnih izvidih testa je malo nerodna. S testom PCR lahko zaznaš zelo majhno količino virusa. Še tedne po preboleli bolezni lahko zaznaš delčke genoma. Treba je znati intepretirati, če zaznaš zelo majhne količine virusa, je samo ena možnost, in sicer da si virus že prebolel. Redki ljudje pridejo tako zgodaj, da bi se iz te majhne količine razvila bolezen.\" – Miha Skvarč, zdravnik in specialist klinične mikrobiologije

"},{"kind":"html","content":"

Delovanje Nacionalnega laboratorija in Inštituta

"},{"kind":"html","content":"

\"Iz prve roke lahko povem, da se je naš delovnik podaljšal iz 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer na 6.30 zjutraj do poznih nočnih ur, pri čemer ne poznamo prave meje.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Ocenjujemo, da je približno 4000 vzorcev naš trenutni maksimum. To je zelo veliko povečanje obsega testiranja, če vemo, da smo lani v celem letu opravili 8000 takšnih preiskav. To pomeni, da zdaj v dveh dneh naredimo toliko preiskav kot prej v celem letu.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Hitri antigenski testi so že na voljo v Sloveniji. Delovna skupina pri Ministrstvu za zdravje je izdelala smernice za uporabo antigenskih testov, v stroki pa vemo, da je treba biti tu zelo previden, ker so analitske sposobnosti teh testov praviloma slabše, kot jih navajajo proizvajalci. Za urgentno uporabo je ameriška FDA postavila kriterij, da mora biti skladnost med testom PCR in antigenskim testom vsaj 80-odstotna – to se nam zdi veliko. Zato je treba dodatno pretehtati takšne teste in jih uporabljati pri tisti populaciji, pri kateri mislimo, da je njihova uporaba varna.\" – Tjaša Žohar Čretnik

"},{"kind":"html","content":"

Razlikovanje med testi

"},{"kind":"html","content":"

Tudi pri antigenskih testih je potreben bris nosno-žrelnega predela, le da so takšni testi veliko hitrejši, rezultat je lahko na voljo že v 15 minutah. A hitrost gre na račun zanesljivosti, verjetnosti, da tak test ne bo prepoznal navzočnosti virusa, da bo torej njegov izvid lažno negativen, je precej višja kot pri metodi PCR. Test se najbolj obnese pri bolnikih, ki zelo očitno kažejo znake okužbe in razvijejo velike količine virusa. So tudi precej ugodnejši od testov PCR. In nazadnje so tu še serološki testi oziroma testi na protitelesa, ki potekajo z odvzemom krvi. Toda takšni testi niso uporabni v akutni stopnji bolezni, temveč šele več dni po pojavu simptomov, zato so z vidika hitre detekcije okužb neuporabni. Test na protitelesa nam predvsem pove, ali smo v preteklosti preboleli covid, tudi če morda ne bi imeli jasnih simptomov.

"},{"kind":"html","content":"

Sredi meseca so slovenske bolnišnice dobile navodila glede uporabe antigenskih testov, velika večina hitre antigenske teste že preizkuša.

"},{"kind":"html","content":"

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"32"},{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":2}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"78"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"23471"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23471"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"120487","attributes":{"wp-id":456927,"date":"2020-10-16T00:11:34+02:00","modified":"2020-10-29T14:19:38+01:00","slug":"kulturnice-547","post-type":"post","title":"Klic glasu je močnejši kot klic slike","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/10/kulturnice-547/","content":"

Če je laž kralj je bila prva mladostna pesniška zbirka Jurija Hudolina, pesnika, pisatelja in kolumnista, ki v Filmogledu odgovarja na vprašanje Ali ste si zapomnili glasbo zaradi filma ali film zaradi glasbe? Že tudi to, če si trdovraten veliko pomeni v vsakršni kulturi

Jurij je poleg glasbe predan tudi filmski umetnosti. Napisal je petnajst scenarijev za dokumentarne filme, portreta Zlatka Zahoviča in makedonskega nogometaša Milka Djurovskega. Najbolj predan je prozi. Objavil je osem romanov, zadnji z naslovom O smehu Zlatka Čordića je zgodba o enem bolj priljubljenih raperjev pri nas.

Izbor filmov in glasbe:

David Lynch, Mullholand Drive, Angelo Badalamenti,
Martin Scorsese, Pobesneli bik (Raging Bull), Pietro Mascagni: Intermezzo from Cavalleria Rusticana,
Matjaž Klopčič, Cvetje v jeseni, Urban Koder in
Milivoje Mića Marković, Vrnitev odpisanih, (Povratak otpisanih).

","excerpt":"Kako glasbo in film povezuje in osmišlja pesnik Jurij Hudolin","featured-media-id":23479,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/kulturnice/174728634","abovetitle":"","subtitle":"Kako glasbo in film povezuje in osmišlja pesnik Jurij Hudolin","category-text":"False","permalink":"2020/10/kulturnice-547/","show-start":"2020-10-29T14:00:00+01:00","show-end":"2020-10-29T14:20:00+01:00","audio-length":"340","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/29/FilmogledpesnikJurijHudolin4962699.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174728634","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Izbor filmov in glasbe:

"},{"kind":"html","content":"

David Lynch, Mullholand Drive, Angelo Badalamenti,
Martin Scorsese, Pobesneli bik (Raging Bull), Pietro Mascagni: Intermezzo from Cavalleria Rusticana,
Matjaž Klopčič, Cvetje v jeseni, Urban Koder in
Milivoje Mića Marković, Vrnitev odpisanih, (Povratak otpisanih).

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"62"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"122"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"23479"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/23479"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"120493","attributes":{"wp-id":456933,"date":"2020-10-16T00:11:49+02:00","modified":"2020-10-29T07:01:03+01:00","slug":"odbita-do-bita-180","post-type":"post","title":"Razvadili smo se, da vse na internetu vedno dela","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/10/odbita-do-bita-180/","content":"

Maruša, Anže in Matej naslavljajo nekaj aktualnih vprašanj. Debatirajo o:

napadih; pospravite orožje, pripravite orodja, oktober je mesec kibernetske varnosti; zakaj smo še vedno leni in malomarni,
rabi prvih edicij novih tehnologij; se izplača biti prvi, če vemo, da vse naslednje generacije naprav ali storitev izboljšujejo uporabniško izkušnjo,
NFC-ju; tehnologija omogoča predvsem brezstično plačevanje; najdete še kakšno prednost tehnologije NFC?

Zapiski:

Naročite se in podkast ocenite. Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Twitterju. Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj.

","excerpt":"Maruša in Anže debatirata o tehnoloških temah doma in v svetu. Pomaga jima radijski kolega Matej Praprotnik","featured-media-id":14007,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/odbita-do-bita/174728182","abovetitle":"","subtitle":"Maruša in Anže debatirata o tehnoloških temah doma in v svetu. Pomaga jima radijski kolega Matej Praprotnik","category-text":"False","permalink":"2020/10/odbita-do-bita-180/","show-start":"2020-10-29T16:45:00+01:00","show-end":"2020-10-29T17:30:00+01:00","audio-length":"1903","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/27/RazvadilismosedavsenainternetuvednodelaIMatejPraprotnik4959989.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174728182","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

Maruša, Anže in Matej naslavljajo nekaj aktualnih vprašanj. Debatirajo o:

"},{"kind":"html","content":"

napadih; pospravite orožje, pripravite orodja, oktober je mesec kibernetske varnosti; zakaj smo še vedno leni in malomarni,
rabi prvih edicij novih tehnologij; se izplača biti prvi, če vemo, da vse naslednje generacije naprav ali storitev izboljšujejo uporabniško izkušnjo,
NFC-ju; tehnologija omogoča predvsem brezstično plačevanje; najdete še kakšno prednost tehnologije NFC?

"},{"kind":"html","content":"

Zapiski:

"},{"kind":"html","content":"

Naročite se in podkast ocenite. Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Twitterju. Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"86"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"13"},{"type":"Author","id":"88"}],"meta":{"count":2}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"14007"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/14007"}},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"18067"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/18067"}}}},{"type":"Post","id":"121334","attributes":{"wp-id":459286,"date":"2020-10-27T22:36:31+01:00","modified":"2020-10-28T06:59:44+01:00","slug":"pod-pritiski-ne-bomo-klonili","post-type":"post","title":"Pod pritiski ne bomo klonili ","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/10/pod-pritiski-ne-bomo-klonili/","content":"

Na slovensko javnost se kot uredniki večjih slovenskih medijev obračamo s pismom, ker se zavedamo pomembnosti in kritičnosti trenutka, v katerem smo se znašli zaradi pandemije koronavirusne bolezni. Smo sredi globalne zdravstvene, socialne, gospodarske krize generacije, pa naj gre za zdravnike, zdravstvene delavce, politike in druge odločevalce ali novinarje in urednike. V resnici gre za čisto vsakega od nas, za nas kot družbo. Spopad z virusom in \"zmaga\" nad nečim, kar se je še pred meseci zdelo tako rekoč nepredstavljiva lekcija iz zgodovinskih učbenikov, kot fikcija iz prihodnosti, ki naj ne uide iz znanstvenofantastičnih filmov, sta lahko le kolektivna akcija družbe. Sta naša skupna odgovornost in test, ki preizkuša našo sposobnost razumnih ravnanj, odločitev, solidarnosti, strpnosti, potrpežljivosti in spoštljivega dialoga. Če kdaj, se moramo biti zdaj sposobni pogovarjati in pogovoriti o sebi, sicer bodo posledice strašljive in bodo nepopravljivo prizadele generacije, ki prihajajo.

Mediji, novinarji in uredniki, ki v njih delamo, ter drugi soustvarjalci medijskih vsebin se svoje vloge, odgovornosti z vso globino in brutalnostjo krize zavedamo in v skladu s tem opravljamo in bomo opravili svoj del naloge. Prepričani smo, da so v zadnjih mesecih bralci, poslušalci in gledalci prek različnih medijskih kanalov, vsebinskih formatov in žanrov lahko dobili celovit vpogled v dogajanje, povezano s covidom-19.

Naj pri tem najprej poudarimo, da smo mediji ne glede na izjemnost časa, v katerem živimo, kot vedno najprej odgovorni javnosti. S postavljanjem vprašanj sogovornikom, četudi za nosilce moči neprijetnih, smo ji dolžni podati celostne, relevantne informacije, dogodke pa obenem umeščati v širši kontekst, ga pojasnjevati. Pri tem odgovore intenzivno iščemo pri stroki, v stampedu lažnih teorij in nevarno poenostavljenih interpretacij, ki nimajo nobene znanstvene podlage, vztrajamo pri preverjanju v skladu z vsemi profesionalnimi standardi poklica. Za nas šteje le resnica. Ozaveščamo in izobražujemo, obenem pa ne molčimo ob sočasnih vprašljivih ravnanjih nosilcev moči. Opravljamo torej svoje delo. Prepričani smo, da smo ga v zadnjih mesecih opravili dobro, po najboljših močeh.

Zavedamo se, da se v marsičem na položaj, v katerem smo, doslej nismo mogli v celoti pripraviti, gre za razmere, ki v modernem času nimajo enakovredne primerjave. Zavedamo se, da so zato potrebni tudi izjemni in nemalokrat izjemno boleči ukrepi, ki posegajo v naša življenja in celo civilizacijske pridobitve, v pravice in svoboščine demokratičnih ureditev na doslej nezamisljiv način. Drži, da neprijetne odločitve sprejemajo številne države po vsem svetu. V tem nismo nikakršna izjema. Smo pa nemalokrat izjema v nečem, kar nas zelo skrbi in česar ne moremo sprejeti kot del nove normalnosti: v ravni komuniciranja z državljani, ali neposredni ali prek različnih medijskih in drugih kanalov, v napadih na medije, novinarje in novinarke, njihovem diskreditiranju in demoniziranju, pripisovanju ozadij, ki ne obstajajo, njihovem potiskanju v ring političnih bojev. To zavračamo.

Namesto iskanja krivcev, pri čemer smo pri nas v zadnjih tednih še posebej intenzivno na tapeti neresničnih obtožb ravno mediji, v primerljivih demokratičnih državah vladajoči poteze, odločitve, ukrepe po večini konsistentno, strpno in razumljivo utemeljujejo in usklajeno osmišljajo. Redkokje oblasti tako intenzivno posegajo na področja, ki s spopadanjem s krizo nimajo nikakršne zveze, kljub deklarativni osredotočenosti prav na spopadanje s krizo. In nenazadnje, redkokje v Evropski uniji so novinarji tako kot v Sloveniji izpostavljeni neposrednim zavajanjem, podtikanjem, širjenju manipulacij in žalitvam predstavnikov oblasti, začenši z vrhom vlade. Seznam vseh takšnih incidentov − ti so po našem mnenju prebili vse meje sprejemljivega in ne koristijo nikomur, razen morda zelo partikularnim političnim interesom − je dokumentiran in o njih so bile obveščene tudi vse reprezentativne in relevantne mednarodne organizacije za zaščito svobodnega in neodvisnega novinarstva, ki je bilo ena od ključnih pridobitev slovenske osamosvojitve.

Posledice obračunavanja z mediji so za vse družbe uničujoče: takšno okolje otežuje delovanje institucij in posameznikov, obenem pa pomembno vpliva na življenja državljanov. Mediji smo krizo pričakali z nahrbtnikom težav iz preteklosti, dolgo časa vzdrževanega nestrateškega in neodgovornega medijskega lastništva, evropsko neprimerljive, zastarele medijske zakonodaje, finančnih in kadrovskih zagat. V takšnih razmerah pritiski oblasti, s katerimi se nas večina spopada tedensko, če že ne dnevno, pomenijo dodatno breme in otežujejo kakovostno novinarsko delo. Ne bežimo pred kritiko, tudi ostro ne, ne zanikamo, da delamo tudi napake.

Kriza je razkrila in razgalila marsikaj, še bolj pa je poudarila neizpodbitno dejstvo: da državljani potrebujejo kakovostno novinarsko delo in, sodeč po raziskavah, ga tudi intenzivno iščejo. Brez kakovostnega medijskega servisa bi bilo vedenje, razumevanje virusa in zavedanje o njegovi nevarnosti in, žal, nemalokrat smrtonosnosti bistveno slabše. Ne kriza ne kar koli drugega ne more biti alibi za poskuse škodljivega spreminjanja medijske zakonodaje in poskuse političnih vdorov v neodvisnost medijskih organizacij.

Pod pritiski ne bomo klonili. Ne bomo spreminjali resnicoljubne in javnosti zavezane drže. Celotno energijo in čas, ki ju predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj smotrneje usmerijo v boljše upravljanje krize. To bi moral biti cilj vlade. Je pa v interesu vseh, tako nas kot družbe.

Odgovorni uredniki medijev:

-Matija Stepišnik, Večer

-Nejc Jemec, VAL 202 – 2. program Radia Slovenija,

-Manica J. Ambrožič, Informativni program TV Slovenija

-Bojan Budja, Delo, Slovenske novice

-Mojca Petrič Bužan, Regionalni TV program, RTV center Koper – Capodistria

-Tomaž Karat, Regionalni TV program, RTV center Maribor

-Silva Križman, Primorske novice

-Miran Lesjak, Dnevnik

-Robert Levstek, Radio Maribor – Regionalni program Radia Slovenija

-Goran Obrez, Ekipa SN

-Gregor Peternel, Športni program TV Slovenija

-Danijel Poslek, PRVI – 1. program Radia Slovenija

-Andraž Pöschl, Kulturni in umetniški program TV Slovenija

-Darko Pukl, Radio Si

-Grega Repovž, Mladina

-Simon Rosc, Novice Svet24

-Andrej Šavko, Radio Koper – Regionalni program Radia Slovenija

-Barbara Štrukelj, Slovenska tiskovna agencija

-Silvester Šurla, Reporter

-Tatjana Tanackovič, Nedeljski dnevnik

-Vanja Vardjan, Razvedrilni program TV Slovenija

-Matej Venier, ARS – 3. program Radia Slovenija

","excerpt":"Pismo javnosti urednikov večjih slovenskih medijev","featured-media-id":null,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"","abovetitle":"","subtitle":"Pismo javnosti urednikov večjih slovenskih medijev","category-text":"False","permalink":"2020/10/pod-pritiski-ne-bomo-klonili/","show-start":"2020-10-28T06:45:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":null,"instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":null,"embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

Odgovorni uredniki medijev:

"},{"kind":"html","content":"

-Matija Stepišnik, Večer

"},{"kind":"html","content":"

-Nejc Jemec, VAL 202 – 2. program Radia Slovenija,

"},{"kind":"html","content":"

-Manica J. Ambrožič, Informativni program TV Slovenija

"},{"kind":"html","content":"

-Bojan Budja, Delo, Slovenske novice

"},{"kind":"html","content":"

-Mojca Petrič Bužan, Regionalni TV program, RTV center Koper – Capodistria

"},{"kind":"html","content":"

-Tomaž Karat, Regionalni TV program, RTV center Maribor

"},{"kind":"html","content":"

-Silva Križman, Primorske novice

"},{"kind":"html","content":"

-Miran Lesjak, Dnevnik

"},{"kind":"html","content":"

-Robert Levstek, Radio Maribor – Regionalni program Radia Slovenija

"},{"kind":"html","content":"

-Goran Obrez, Ekipa SN

"},{"kind":"html","content":"

-Gregor Peternel, Športni program TV Slovenija

"},{"kind":"html","content":"

-Danijel Poslek, PRVI – 1. program Radia Slovenija

"},{"kind":"html","content":"

-Andraž Pöschl, Kulturni in umetniški program TV Slovenija

"},{"kind":"html","content":"

-Darko Pukl, Radio Si

"},{"kind":"html","content":"

-Grega Repovž, Mladina

"},{"kind":"html","content":"

-Simon Rosc, Novice Svet24

"},{"kind":"html","content":"

-Andrej Šavko, Radio Koper – Regionalni program Radia Slovenija

"},{"kind":"html","content":"

-Barbara Štrukelj, Slovenska tiskovna agencija

"},{"kind":"html","content":"

-Silvester Šurla, Reporter

"},{"kind":"html","content":"

-Tatjana Tanackovič, Nedeljski dnevnik

"},{"kind":"html","content":"

-Vanja Vardjan, Razvedrilni program TV Slovenija

"},{"kind":"html","content":"

-Matej Venier, ARS – 3. program Radia Slovenija

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"6"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"157"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":null},"frontpage-image":{"data":{"type":"Media","id":"5705"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/5705"}}}},{"type":"Post","id":"121381","attributes":{"wp-id":459583,"date":"2020-10-29T10:42:45+01:00","modified":"2020-10-29T11:54:36+01:00","slug":"cesa-takega-ni-bilo-se-nikoli-v-moderni-zgodovini","post-type":"post","title":"Česa takega ni bilo še nikoli v moderni zgodovini","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/10/cesa-takega-ni-bilo-se-nikoli-v-moderni-zgodovini/","content":"

Klicni center za informacije o koronavirusu je bil pomladi zelo pomemben vir informacij. Poklicalo ga je več kot 50.000 ljudi. Centrer spada v državni načrt v času kriznih razmer. Poleti so se delale analize njegovega delovanja spomladi. Devetnajstega oktobra, ko je bila razglašena nova epidemija, pa je z njo nastopil tudi klicni center in tako vnovič odprl vrata. Dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, pove, \"da je način dela enak, vendar ne moremo reči, da je unikaten\".

\"Bistvo delovanja so študenti medicine, ki sprejemajo klice klicateljev in odgovarjajo na vprašanja. Spomladi smo jih imeli 66, zdaj pa ne gre več za iste ljudi, saj jih je veliko čez poletje že diplomiralo, postali so mladi zdravniki. Tik pred 19. oktobrom smo ustvarili novo ekipo 48 študentov medicine višjih letnikov, a se je izkazalo, da to ne bo dovolj. Potrebovali smo še novih 25 študentov. Res dobro je, da jih ni bilo težko pridobiti, saj je bila ponudba bistveno večja kot število, ki jih lahko sprejmemo.\"

Že tri ure pred uradnim odprtjem jih je poklicalo 150 klicateljev, prejšnji petek pa so dosegli absolutni rekord. Poklicalo jih je 1326 posameznikov. Kot opozori dr. Mojca Matičič, \"še nikoli v moderni zgodovini česa takega ni bilo\".

\"Lepo prosim, ostanite doma. To je dobro za vas, vaše bližnje in tudi v dobro vseh zdravstvenih delavcev, ki so res požrtvovalni. Zdržimo do konca, dokler zmoremo. Stvar je resna. Gre za človečnost.\"

V teh dneh je pomembno imeti tudi dober imunski sistem in po besedah dr. Mojce Matičič veljajo nasveti naših babic, kot so \"ogromno tekočine, toplote, udobja in C-vitamina. Ne smemo pa pozabiti na D-vitamin, saj je Slovenija znana po njegovem kroničnem pomanjkanju\".

Klicni center za informacije o koronavirusu je dospoten na telefonski številki 080 14 04 (za klic iz tujine: +38614787550). Deluje vsak dan med 8. in 20. uro.

","excerpt":"Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje","featured-media-id":21197,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174728577","abovetitle":"","subtitle":"Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje","category-text":"False","permalink":"2020/10/cesa-takega-ni-bilo-se-nikoli-v-moderni-zgodovini/","show-start":"2020-10-29T10:10:00+01:00","show-end":"2020-10-29T10:30:00+01:00","audio-length":"646","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/29/KlicnicenterokoronavirusuKlicenasvelikovecljudikotspomladi4961588.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174728577","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

\"Bistvo delovanja so študenti medicine, ki sprejemajo klice klicateljev in odgovarjajo na vprašanja. Spomladi smo jih imeli 66, zdaj pa ne gre več za iste ljudi, saj jih je veliko čez poletje že diplomiralo, postali so mladi zdravniki. Tik pred 19. oktobrom smo ustvarili novo ekipo 48 študentov medicine višjih letnikov, a se je izkazalo, da to ne bo dovolj. Potrebovali smo še novih 25 študentov. Res dobro je, da jih ni bilo težko pridobiti, saj je bila ponudba bistveno večja kot število, ki jih lahko sprejmemo.\"

"},{"kind":"html","content":"

\"Lepo prosim, ostanite doma. To je dobro za vas, vaše bližnje in tudi v dobro vseh zdravstvenih delavcev, ki so res požrtvovalni. Zdržimo do konca, dokler zmoremo. Stvar je resna. Gre za človečnost.\"

"},{"kind":"html","content":"

Klicni center za informacije o koronavirusu je dospoten na telefonski številki 080 14 04 (za klic iz tujine: +38614787550). Deluje vsak dan med 8. in 20. uro.

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"43"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"21197"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/21197"}},"frontpage-image":{"data":null}}},{"type":"Post","id":"121383","attributes":{"wp-id":459667,"date":"2020-10-29T18:55:40+01:00","modified":"2020-10-30T00:23:07+01:00","slug":"renata-salecl-maske-namesto-pendrekov","post-type":"post","title":"Renata Salecl: Maske namesto pendrekov","link":"https://val202.rtvslo.si/api/wp/2020/10/renata-salecl-maske-namesto-pendrekov/","content":"

Prof. dr. Renata Salecl je filozofinja in sociologinja, članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaposlena na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot gostujoča profesorica predava v New Yorku in Londonu. Njene pronicljive analize pomagajo razumeti, kako delujeta naš svet in družba. Še posebej v kriznih razmerah. Renata Salecl je v času pandemije koronavirusne bolezni 19 izdala knjižico z naslovom \"Človek človeku virus\", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus: \"Smo v težkem položaju. Res potrebujemo solidarnost, a solidarnosti med ljudmi ni pričakovati, če ti dnevno opazujejo politični boj.\"

“Čisto drugačen pristop h komunikaciji bi bil, če bi naša policija med patruljiranjem s seboj imela maske, namesto pendrekov. Ko bi srečali demonstranta brez maske, bi mu lahko dali masko, namesto, da ga popišejo.”

","excerpt":"Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico \"Človek človeku virus\", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve? ","featured-media-id":17747,"comment-status":"closed","sticky":false,"radio-id":"","radio-repeat":false,"radio-status":"immutable","article-format":"","ava-link":"https://4d.rtvslo.si/arhiv/koronavirus-podkast/174728759","abovetitle":"","subtitle":"Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico \"Človek človeku virus\", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve? ","category-text":"False","permalink":"2020/10/renata-salecl-maske-namesto-pendrekov/","show-start":"2020-10-30T07:23:00+01:00","show-end":null,"audio-length":"1691","is-immutable":true,"twitter-embed":false,"polls-embed":false,"ava-mp3":"https://progressive.rtvslo.si/ava_archive06/2020/10/29/RenataSaleclMaskenamestopendrekov4963028.mp3","instagram-embed":false,"facebook-embed":false,"ava-id":"174728759","embed":"","content-parsed":[{"kind":"html","content":"

"},{"kind":"html","content":"

“Čisto drugačen pristop h komunikaciji bi bil, če bi naša policija med patruljiranjem s seboj imela maske, namesto pendrekov. Ko bi srečali demonstranta brez maske, bi mu lahko dali masko, namesto, da ga popišejo.”

"}]},"relationships":{"categories":{"data":[{"type":"Category","id":"193"}],"meta":{"count":1}},"authors":{"data":[{"type":"Author","id":"71"}],"meta":{"count":1}},"featured-media":{"data":{"type":"Media","id":"17747"},"links":{"related":"https://val202.rtvslo.si/api/media/17747"}},"frontpage-image":{"data":null}}}],"meta":{"pagination":{"page":1,"pages":1,"count":1}}}