Z vojno v Ukrajini se je k nam spet zateklo nekoliko večje število ljudi. Ob tem je eno od ključnih vprašanj: ali smo vključujoča družba?
Inštitut za narodnostna vprašanja je izvedel raziskavo o odnosu večinskega prebivalstva do priseljencev. Delež tistih, ki mislijo, da se zaradi priseljevanja povečuje delež kaznivih dejanj, se ob jasnih podatkih počasi zmanjšuje, veča pa se delež tistih, ki menijo, da je slovenska kultura zaradi priseljevanja ogrožena.
Z vojno v Ukrajini se je k nam spet zateklo nekoliko večje število ljudi. Ob tem je eno od ključnih vprašanj, ali smo vključujoča družba
Inštitut za narodnostna vprašanja je izvedel raziskavo o odnosu večinskega prebivalstva do priseljencev. Delež tistih, ki mislijo, da se zaradi priseljevanja povečuje delež kaznivih dejanj, se ob jasnih podatkih počasi zmanjšuje, veča pa se delež tistih, ki menijo, da je slovenska kultura zaradi priseljevanja ogrožena.
"Odnos do priseljencev, ki so že v Sloveniji, ni pretirano pozitiven." – dr. Romana Bešter, Inštitut za narodnostna vprašanja
Slovenija je za zdaj še vedno tranzitna država. "Ta hip se ukvarjamo s pomanjkanjem zmogljivosti. Tudi azilni dom je zelo zaseden. Treba bo iskati prostore tudi za prosilce za mednarodno zaščito," pove Sonja Gole Ašanin z Urada za oskrbo in integracijo migrantov.
"Vsi neukrajinski begunci vam bodo povedali enako. Obstajajo dvojni standardi. Popolnoma podpiramo ukrajinske begunce, saj razumemo, kaj doživljajo. Ko si prisiljen zapustiti svoj dom, svoje bližnje, vse, kar si imel, samo zato, da bi preživel, da bi pobegnil pred bombami, je izjemno težko. Jaz to razumem. Ne razumem pa, zakaj smo nekateri obravnavani slabše. Vsi smo ljudje in bi nas morali obravnavati kot ljudi." – Wafaa Alburai iz Gaze
Preostale sogovornice:
- profesorica Sayako Osanami Törngren z univerze Malmö na Švedskem,
- raziskovalka na ZRC SAZU doktorica Jovana Mihajlović Trbovc,
- migrantka Marta Rychlewski iz Poljske.
