Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.

Po dolgem času se je vrnila iz Moskve, kjer je imela v zadnjih mesecih pred seboj zahtevno nalogo poročanja iz države, v kateri oblast omejuje svobodo govora in grozi novinarjem s sankcijami.

"Za tuje novinarje, ki smo ostali v Moskvi, sta postala velik problem akreditacija oz. vizum. Potrebujemo ju za delo v Rusiji. Do t. i. vojaške operacije v Ukrajini smo ju dobivali za leto dni, zdaj le še za tri mesece, kar je naše delo zelo otežilo, saj smo v postopku pridobivanja dokumentov, ki nam omogočajo delo in bivanje v Rusiji, zdaj ves čas." – Vlasta Jeseničnik

Težko si je predstavljati, kakšno je bilo delo novinarjev od 24. februarja, torej od začetka ruskega napada na Ukrajino. Vemo, da so oblasti prepovedale uporabo izraza vojna in postavile še druge omejitve za novinarje, a srečujejo se z velikimi pritiski glede ustvarjanja vsebin.

"Veliko ruskih novinarjev neodvisnih medijev je državo zapustilo, saj so spoznali, da svojega dela ne bodo mogli opravljati. Tudi mi, ki smo ostali v Moskvi, o sami vojaški operaciji ne poročamo zaradi vseh omejitev. Ker bi morali, če bi poročali o vojaški operaciji, uporabljati le uradne ruske vire. To je čista propaganda." – Vlasta Jeseničnik

Vsakdanje življenje v Rusiji se je od začetka vojne spremenilo, a to ni povsod enako opazno. Kako vojno občutijo običajni državljani?

"Moskva je svetovna metropola, kjer se sankcije še ne poznajo. Opaziti jih je v nakupovalnih središčih, kjer so velike blagovne znamke odšle iz Rusije, na bankah je poslovanje z devizami do septembra zamrznjeno, opaziti je visoke cene hrane. A teatri in kina so polna, ljudje hodijo v restavracije." – Vlasta Jeseničnik

Mitja Peček