V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov. Na primer, naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti je bil Jakopičev paviljon, ki je bil po načrtih Maksa Fabianija zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej? O tem nam je več povedala izredna profesorica za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, doktorica Beti Žerovc.
Naše prvo prizorišče, postavljeno izrecno za razstavljanje likovne umetnosti, je bil Jakopičev paviljon, zgrajen leta 1909. Kje pa so naši likovni umetniki, slikarji razstavljali prej?
V Ljubljani je pred časom potekal drugi simpozij o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Na njem so obravnavali izbrane razstave, umetnostne institucije in druge fenomene s področja razstavljanja v kronološkem loku ter z najrazličnejših vidikov.
Razstave umetniških del, ali pa na primer arhitekturnih projektov, so danes nekaj znanega in vsakdanjega. Kot tudi to, da imamo galerije, tudi Narodno, ki hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju, in sicer od visokega srednjega veka do 20. stoletja. A Društvo Narodna galerija je bilo ustanovljeno leta 1918. Kje pa so umetniki razstavljali prej? Izredna profesorica za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, doktorica Beti Žerovc pravi, da so umetniki svoja dela predstavljali občinstvu v izložbah trgovin. To se je potenciralo v trgovinah, ki so bile bližje umetnosti. Primer sta bili trgovini založnikov Schwentnerja in Bamberga, v katerih sta razstavljala tako Ivana Kobilca kot Ivan Grohar.
