Tej Gonza je mladi raziskovalec in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Kakšno prihodnost ima delavsko lastništvo v svetu in Sloveniji in kako kot pripadnik, generacije, ki je bila rojena po osamosvojitvi, gleda na 1. maj? Pojmovanje dela se je od takrat zelo spremenilo, prav tako pa se je, še posebej v času korone, zelo povečalo premoženje v rokah najbogatejših.

Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo, o demokratični ekonomiji v absurdnem svetu, pa tudi razlikah med delavskim solastništvom in samoupravljanjem

Tej Gonza je mladi raziskovalec na Centru za proučevanje organizacij in človeških virov na Fakulteti za družbene vede in direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo. Kakšno prihodnost ima delavsko lastništvo v svetu in Sloveniji ter kako kot pripadnik generacije, ki je bila rojena po osamosvojitvi, gleda na prvi maj? Pojmovanje dela se je od takrat zelo spremenilo, prav tako pa se je, še posebej v času korone, zelo povečalo premoženje v rokah najbogatejših. 

"Ko pogledaš, kako se je premoženje najbogatejših dvignilo v zadnjih dveh, treh letih, je to samo bizarno. Moja generacija se lahko proti temu bori samo z memi. Edini način, kar lahko naredimo, je, da delamo meme, zasmehujemo absurdnost tega sveta. Te stvari, ki jih delamo z delavskim lastništvom, so pljunek v morje v primerjavi s koncentracijo tega kapitala. Korporacije pač nikakor ne bodo šle v to. Ti modeli, s katerimi se ukvarjamo v Sloveniji, so predvsem narejeni za mala in srednja podjetja, za lastnike, ki so odgovorni in so še vedno del nekih lokalnih skupnosti in želijo svojo zapuščino nadaljevati tako, da prodajo svoje podjetje zaposlenim. Ko pa pridemo v sfero velikega kapitala, pa tukaj ni modela, ki bi decentraliziral to lastništvo. Dogaja se obratno. Musku so ravno sprejeli ponudbo za Twitter. To je bizarno, kako ti ljudje iz Silicijeve doline prevzemajo nadzor nad informacijami in praktično nad vsem."  

Gorazd Rečnik