Višje cene energentov, višje cene hrane, drugačne geostrateške povezave so posledica sedanjih razmer. Kakšni so izzivi, s katerimi se bodo evropske države morale soočiti? Bo Slovenija z njimi delila enako usodo? Pa tudi o volilnih obljubah političnih strank in realnostih povolilnih proračunov v pogovoru z rednim profesorjem na ljubljanski ekonomski fakulteti doktorjem Mojmirjem Mrakom.
O ključnih finančnih izzivih smo se pogovarjali s prof. dr. Mojmirjem Mrakom
Višje cene energentov, višje cene hrane, drugačne geostrateške povezave so posledica sedanjih razmer. Kakšni so izzivi, s katerimi se bodo evropske države morale spoprijeti? Bo Slovenija z njimi delila enako usodo? Pa tudi o volilnih obljubah političnih strank in realnostih povolilnih proračunov v pogovoru z rednim profesorjem na ljubljanski ekonomski fakulteti, doktorjem Mojmirjem Mrakom: "Slovenija pelje precej tvegane javne finance. Ta kriza pa bo pokazala, da je res tako."
"Evropa bo od zdaj naprej drugačna. V 90. letih smo se od delitve na vzhod in zahod poslovili, je pa dejstvo, da se vzpostavlja nova delitev, ki ni samo evropska, ampak svetovna ureditev. /.../ Svet se krha. To pa je posledica dveh stvari – pospešen proces globalizacije in to, da se dominantna vloga Amerike v svetu manjša. Nastala je cela vrsta močnih, razvijajočih se držav, ki so novi poli gospodarske, pa tudi politične moči. Kitajska, Brazilija in tudi Južna Afrika ... Nobena od teh treh držav ni jasno obsodila, kar se je zgodilo med Rusijo in Ukrajino. Enako velja za Indijo. To pa kaže, da vse te države na neki način držijo odprt prostor, ker očitno ima vsaka izmed njih neko svojo 'Ukrajino'."
