dr. Ksenija Vidmar Horvat, redna profesorica za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti in prorektorica za študijske zadeve in študentska vprašanja na Univerzi v Ljubljani
“Politična elita je ob vojni v Ukrajini zaznala, da so vrednote, kot so patriotizem in nacionalizem, lahko kalibrirane s pozitivnim sporočilom in imajo moč, da mobilizirajo ljudstvo. V preteklosti smo te vrednote žal prepuščali populistom, zato upam, da se bomo iz tega kaj naučili.”
Sociologinja in vodja programske skupine Družbena pogdoba za 21. stoletje dr. Ksenija Vidmar Horvat o vzponu avtokratskih voditeljev, o tem, zakaj so teorije zarote, novi populizmi in širjenje lažnih novic padli na tako plodna tla v Zahodnih liberalnih demokracijah pa tudi o tem, zakaj je vojna v Ukrajini trenutek streznitve za Evropo.
Priča smo zgodovinskem paradoksu: nova protestniška gibanja govorijo o opolnomočenju, o svobodi govora, o pravici do glasu, kar je besednjak gibanj iz 60ih in 70ih let, ki so se borila za opolnomočenje manjšin na margini. Danes se ta isti besednjak uporablja za zagovarjanje rasizma in izgon migrantov. Glede slovenske zgodovine in obetov pa: “Pomembno je najti skupne cilje, ki zadevajo našo prihodnost. Sploh ker se v preteklosti precej izčrpavamo.”
--
Knjige, ki jih dr. Ksenija Vidmar Horvat priporoča v branje za boljše razumevanje časa in prostora, v katerem živimo:
Dnevnik cesarja Marka Avrelija, Slovenska matica 2018
Čas skrajnosti, Eric Hobsbawm, Sophia 2017
Izvori totalitarizma, Hannah Arendt, Študentska založba 2003
Glasbeni izbor:
