Izšla je prva študija simbolnega imaginarija sodobne slovenske narodno-zabavne glasbe. Dr. Peter Stanković, raziskovalec popularne kulture, ki je še posebno osredotočen na film in glasbo, dela na kulturološki katedri ljubljanske fakultete za družbene vede. Skrbno je analiziral nekaj najpopularnejših narodno-zabavnih skladb in njihovih videospotov ter v njih prepoznaval skupne značilnosti, ki zaznamujejo ta glasbeni žanr.
Izšla je prva študija simbolnega imaginarija sodobne slovenske narodnozabavne glasbe
Izšla je prva študija simbolnega imaginarija sodobne slovenske narodno-zabavne glasbe. Dr. Peter Stanković, raziskovalec popularne kulture, ki je še posebno osredotočen na film in glasbo, dela na kulturološki katedri ljubljanske fakultete za družbene vede. Skrbno je analiziral nekaj najpopularnejših narodno-zabavnih skladb in njihovih videospotov ter v njih prepoznaval skupne značilnosti, ki zaznamujejo ta glasbeni žanr.
"Nekoč je bila v ospredju domačija, domovina, mati. Danes je izrazito v ospredju romantična ljubezen. To je nekaj, kar očitno prihaja iz popularne glasbe. Navzoča je novodobniška duhovnost, veliko je pozitivnega razmišljanja, ves čas moramo biti dobre volje, samo če si predstavljamo sebe kot uspešne, bomo na koncu uspešni. Izrazit vizualni element je vsesplošna urejenost. Snemalne lokacije so čiste, avtomobili sveže oprani, srajce zlikane, stanovanja pospravljena, nikjer ni prahu."
Osnovni gradniki sobodnega narodno-zabavnega simbolnega imaginarija so torej romantična ljubezen, urejenost, novodobna duhovnost, pri kateri je na prvem mestu uspeh, uspešnost kot temeljna sodobna vrednota ter nekateri znaki modernosti. Ti pa so vselej skrbno izbrani; izdatna pazljivost je namenjena temu, da se v tej simboliki ne pojavlja nič preveč urbanega oziroma da ni ničesar, kar bi motilo iluzijo miru našega urejenega, uniformnega in homogenega podalpskega raja.
"Ni tujcev, ni gejev, ni lezbijk, ni čefurjev, ni pankerjev, ni hipijev, ni nikogar, ki bi bil drugačen. Simbolni imaginarij sodobne narodno-zabavne glasbe v primeri s klasičnim, ki se je izrazito oziral na preteklost in podeželje, kaže več znamenj sodobnosti, modernosti. Moje ključno spoznanje pa je, da so ta znamenja modernosti artikulirana izrazito tradicionalno. Imamo raznovrstnost na površini, vendar je ta svet zelo povezan in enoten. Temu bi lahko rekel navidezna modernizacija. Simbolne strukture sodobne narodno-zabavne glasbe ostajajo izrazito tradicionalne."
Razvoj narodno-zabavne glasbe pri nas lahko torej, čeprav z zadržki, opišemo kot hkratni produkt modernizacije in retradicionalizacije oziroma še bolje – neotradicionalizacije. Ko smo že pri vračanju h koreninam – in v preteklost: ne le na ravni glasbene umetnosti, temveč umetnosti na splošno je v Sloveniji v obdobju, ko je oblast prevzela skrajna desnica, opaziti izrazito krčenje, celo zatiranje različnih oblik neodvisnega ustvarjanja. Pod trenutno oblastjo imata narodno-zabavna glasba in kultura vse bolj privilegiran položaj.
"S tradicionalnimi družbami ni nič narobe. Tradicionalne vrednote v modernem kontekstu pa so lahko problematične iz različnih razlogov. Ljudje, ki poslušajo to glasbo, živijo v tem svetu in razmišljajo izrazito unifromno: ena vrednota, en narod ‒ v nekem trenutku bodo rabili samo še enega voditelja, pa bomo tam, kjer ne bi radi bili. Lahko vidimo, da politika z bolj avtokratskimi težnjami apropriira, podpira, uporablja, izrablja tudi to glasbo, ne samo v Sloveniji. Nočem reči, da je ta glasba sama po sebi avtokratska, fašistoidna, a je s svojim preprostim, enoznačnim, uniformnim svetom zelo pripravna za take prisvojitve.
