Kolektivna organizacija Kopriva je leta 2019 pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se opravi pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Spomnimo: pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se kupcem zaračunava denarno nadomestilo, ki se razdeljuje med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za tako imenovane “praznjake”, torej katere koli naprave, ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, desetletje ni bilo regulirano, čeprav je zakon to določal. V tem času naj bi po bilo po predvidevanjih za upravičence izgubljenih najmanj 10 milijonov.
Od leta 2019 za zbiranje in razdeljevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov skrbi kolektivna organizacija Kopriva
Kolektivna organizacija Kopriva je leta 2019 pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se opravi pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Spomnimo: pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se kupcem zaračunava denarno nadomestilo, ki se razdeljuje med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za tako imenovane “praznjake”, torej katere koli naprave, ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, desetletje ni bilo regulirano, čeprav je zakon to določal. V tem času naj bi po bilo po predvidevanjih za upravičence izgubljenih najmanj 10 milijonov.
"Če smo bili pred dvema letoma v neki negotovi sferi glede vzpostavitve nekoč že obstoječega in nato ukinjenega poslovnega sistema, se je zgodba naslednji dve leti zapeljala približno tako, kot je bil predstavljen načrt v samem začetku. Kopriva se je vzpostavila na terenu, zaznamujejo nas učinkovitost, vztrajnost, predvsem pa nekonfliktnost. Na ta način je mogoče sklepati razmerja tudi z bistveno močnejšimi igralci na terenu. Ne pozabimo – zavezanci za plačilo tega nadomestila so močne in ugledne firme na slovenskem trgu." - Nikola Sekulović
Imetniki pravic pa svojih nadomestil ne prejemajo neposredno od Koprive, zato se jim vanjo tudi ni treba včlaniti. Kopriva namreč nadomestila zbira in jih razdeli kolektivnim organizacijam z dovoljenjem za delitev. Imetniki pravic zato izplačila nadomestil lahko pričakujejo prek svojih kolektivnih organizacij SAZAS, AIPA, IPF in ZAMP. Članice društva Kopriva pa so torej kolektivne organizacije, ki po prejemu nadomestil te razdelijo po svojih lastnih ključih, ki so navedeni v pravilnikih o delitvi posameznih kolektivnih organizacij.
"Vajeni smo sistema iz nekih prejšnjih časov, ko je bil denar zelo otipljiv. Ti si opravil neko storitev, dobil za to plačano – posel je bil precej enostaven v primerjavi z 21. stoletjem, kjer se veliko posla naredi na daljavo v digitalnem okolju. Posledice so, da se poslovni modeli spreminjajo. Sodobni ustvarjalec bo obsojen na popolnoma drugačen poslovni model, torej ne bo odvisen samo od enega vira prihodkov, temveč od tako imenovanih mikroprihodkov, ki bodo prihajali z različnih koncev. Mislim, da bomo morali vse vloge prisiljeni ozavestit, osmislit in ugotoviti, na katerem koncu smo najbolj zainteresirani." - Nikola Sekulović
Eden izmed izzivov Koprive pa je tudi sprememba avtorskopravne zakonodaje. Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ustvarjalcem prinaša številne novosti. Kljub temu, da so imele države članice Evropske unije za prenos direktive čas do 7. junija 2021, ta pri nas še ni implementirana. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so v pisnem odgovoru za Val 202 pojasnili, da do zamud prihaja zaradi pandemije koronavirusa, saj je ta preprečila izvedbo načrtovanih javnih posvetovanj v živo ter posledično obravnavo številnih mnenj deležnikov in iskanje kompromisnih rešitev med zelo različnimi ter tudi nasprotujočimi si mnenji deležnikov. Do zamud prihaja tudi zaradi predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Posledice zamud pa nas lahko drago stanejo, ob letu dni zamude pri prenosu direktive bi ob srednjem koeficientu resnosti kršitve 10 (na lestvici od 1-20) pavšalni znesek kazni za vsako direktivo znašal okoli 555.000 evrov. Navedeni znesek se z vsakim dnem zamude povečuje in je lahko seveda še višji, če bi se Evropska komisija odločila predlagati višji koeficient resnosti kršitve, še dodajajo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
