Nedeljsko športno popoldne

Šport v letu 2021

Leto, ko so lahko številni dočakali svoje zamujene priložnosti

odbojkarji
Slovenski odbojkarji s tretjo srebrno medaljo na evropskih prvenstvih
foto: MMC / EPA

Če bi pred petimi leti rekli, da bo Slovenec spet zmagal na dirki po Franciji, vam nihče ne bi verjel. Zmaga na dirki vseh dirk pa je bila samo pika na i vnovič fantastičnemu letu slovenskega kolesarstva. Tadej Pogačar in Primož Roglič veljata za najboljša na svetu, zraven pa je še kopica izjemnih kolesarjev – Matej Mohorič bi veljal za najboljšega slovenskega kolesarja vseh časov, če ne bi bilo Poga in Roga – Jan Tratnik pa je bil veliki slovenski junak v Tokiu, žrtvoval se je za ekipo, druge postavil pred sebe in dodal svoj neizbrisen delež k olimpijski medalji.

Tadej Pogačar je do druge zaporedne zmage na dirki po Franciji prišel v povsem drugačnem slogu kot lani. Bil je tako prevladujoč, da je tritedensko dirko naredil nezanimivo. Rumeno majico je prevzel že po osmi etapi, ko si je z izjemno alpsko predstavo v dežju privozil veliko prednost pred vsemi favoriti.

Slovenske himne ni bilo mogoče slišati le poleti v Franciji, temveč znova tudi jeseni v Španiji. Primož Roglič je že tretjič zapored dobil Vuelto. Tako kot Pogačarjeva je bila tudi Rogličeva letos najbolj prepričljiva.

Benjamin Savšek je do uspeha kariere prišel pri štiriintridesetih. Ljubljančan je bil velikokrat blizu, vselej med kandidati za najvišja odličja – v Tokiu pa mu je uspelo zasenčiti vse tekmece. Morda so se ravno minule zamujene priložnosti, vse izkušnje, ki jih je s tem pridobil, na Japonskem prišle prav. Razburkano pa je bilo tudi med kajakaši in kanuisti na mirnih vodah. Slovenska reprezentanca je največ pričakovala od dvojca Ponomarenko Janič-Osterman. Na začetku je šlo v preizkušnjah na 500 metrov vse po načrtih. V polfinalu pa jo je le en zaveslaj ločil od cilja in bržkone tudi do preboja v finale, kjer je pregovorno vse mogoče. Toda slovenski čoln ni prečkal ciljne črte.

Za napete končnice je vseskozi skrbel Darko Jorgič. Najboljši slovenski namiznoteniški igralec je v Tokiu prišel v četrtfinale, na svetovnem prvenstvu v Houstonu v osmino finala, na največjem domačem turnirju v Laškem v polfinale. Golfistka Pia Babnik je na svetovni lestvici napredovala za več kot 400 mest, leto je končala blizu najboljše stoterice. Vabijo jo onstran luže, v kvalifikacije najmočnejše serije LPGA, toda v prihodnjih letih bo kariero nadaljevala na evropski turneji, dokler ne konča srednje šole.

Judo je v tem tisočletju najuspešnejši slovenski olimpijski šport – ena kategorija pa izstopa. Slovenija je od Pekinga vsakič osvojila zlato v ženski konkurenci do 63 kilogramov – v Londonu Urška Žolnir, v Riu Tina Trstenjak, Trstenjakova pa se je tudi v Tokiu prebila do finala. A bolj kot borbo si bomo zapomnili trenutek, ki se je zgodil tik po njej.

Košarkarska reprezentanca je postala druga slovenska, ki se je po rokometni uvrstila na olimpijske igre, po seriji zanesljivih zmag pa je hitro postala hit Tokia. Prve štiri tekmece je v povprečju ugnala za več kot 20 točk, veliko Slovencev je vstalo ob treh zjutraj, da so si ogledali četrtfinale proti Nemcem. Po takšni seriji so bile sanje dovoljene. Medalja je bila blizu, izenačen polfinale pa je odločil zadnji napad. Avstralija je proti Sloveniji v tekmi za tretje mesto osvojila bron. V najboljši peterki turnirja je bil tudi Luka Dončić.

Janja Garnbret je pritisk osvojitve zlate medalje nosila zadnjih pet let, odkar je športno plezanje postalo olimpijski šport. V kvalifikacijah se je za trenutek zazdelo, da je tudi najboljši plezalki na svetu pritisk prišel do živega, ko ji je zdrsnilo v hitrosti. V finalu se je vse začelo znova, Korošica pa je odločno začela uvodno preizkušnjo, v hitrosti je bila peta in tako izpolnila svoja visoka pričakovanja. V nadaljevanju je potrdila svojo prevlado z odličnim plezanjem na balvanih. V kombinaciji zaradi izenačenosti in matematike včasih vse do zadnjega giba ni jasno, kdo bo najboljši, Garnbretova pa je tako suverena, da je bilo že pred nastopom zadnje tekmovalke jasno, da je postala olimpijska prvakinja.

Slovenski športniki so v prejšnji zimski sezoni znova posegli po najvišjih stopničkah. Poskrbeli so za naslov svetovnega prvaka, tudi za veliki kristalni globus. Anamarija Lampič in Eva Urevc sta na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu osvojili bronasto medaljo v sprintu dvojic, Lampičeva pa je dodala še bronasto kolajno v sprintu v klasični tehniki.

Ema Klinec je na koncu postala svetovna prvakinja. Gorenjka je v najboljšem trenutku končno stopila na najvišjo stopničko. Enajstkrat je že bila med prvimi tremi na tekmah svetovnega pokala, a pred Oberstdorfom nikoli prva. Še bolje pa je v prejšnji sezoni v svetovnem pokalu šlo Niki Križnar. Sezono je končala s serijo devetih tekem na zmagovalnem odru. V zadnji, ko so izpeljali le eno serijo, sta odločili dve desetinki točke. Toliko je namreč ločilo tretjo Niko Križnar in četrto Danielo Iraschko-Stolz. Sara Takanaši je bila šele sedma in za Križnarjevo v seštevku na koncu zaostala za devet točk.

Slovenski tenis je od časov Mime Jaušovec postregel s kopico vrhunskih tekmovalk. Katarina Srebotnik je bila vrsto let stalnica v najboljši trideseterici na svetu, nekaj časa je bila skupaj z Majo Matevžič in Tino Pisnik v najboljši štirideseterici, v zadnjih desetih letih je stik z vrhom vzdrževala Polona Hercog. Toda do letošnjega Rolanda Garrosa se nobeni ni uspelo prebiti v četrtfinale turnirja za grand slam. Tamara Zidanšek kot mladinka ni veljala za najobetavnejšo igralko – tudi v zadnjih letih, ko se je vzpenjala, je precej več pozornosti požela Kaja Juvan. Toda Konjičanka je vztrajala. Polna elana, s pravo trmo in vnemo ji je letos uspel veliki met.

37 : 35. Izid, ki je že sam po sebi izjemen. Toda samo izid v tem primeru ne preslika srhljivke v polfinalu Slovenije in Poljske v Katovicah. Slovenci so imeli vrsto zaključnih žog. Ko se je že zdelo, da so zmagali, pa se je dvoboj nadaljeval. In nadaljeval. Slovenija potem ni osvojila tako želene prve zlate medalje, v finalu je bila po petih nizih boljša Italija. Slovenija je še tretjič na zadnjih štirih evropskih prvenstvih osvojila srebro in je edina ekipa, ki je v tem času v finalu igrala več kot enkrat.

Slovenija je drugič zapored dobila nogometnega prvaka, ki se je prvič veselil naslova. Predlani najboljše Celje, lani Mura, spet pa se je prvenstvo odločilo v zadnjem krogu, na medsebojni tekmi dveh ekip, ki sta se pomerili za naslov. Prekmurci so gostovali v Ljudskem vrtu, tam so potrebovali zmago. Odločilna gola pa dosegli četrt ure pred koncem tekme.

Na evropskem nogometnem prvenstvu ni manjkalo izjemnih tekem. Španija je Hrvaško ugnala po podaljšku s 5 : 3, Nemčija Portugalsko s 4 : 2 v skupini, na koncu pa se je drugega naslova veselila Italija in poskrbela za enega od draguljev v svoji bleščeči športni kroni, ki jo je ustvarila leta 2021. Italijani so postali tudi evropski prvaki v odbojki, tako pri moških kot pri ženskah. Lamont Jacobs je senzacionalno dobil tek na 100 metrov v Tokiu, skupaj z reprezentančnimi kolegi pa tudi sprintersko štafeto. Matteo Berretini se je kot prvi Italijan po 45 letih uvrstil v finale turnirja za grand slam. Za nameček je Italija zmagala tudi v najbolj športu podobnem glasbenem tekmovanju – na Evroviziji.