Domačijska folklora pravi, da človeka ne moreš z ničemer tako očrniti, kot če objaviš višino njegove plače. V naših dolinah je to ljudska šega z dolgo tradicijo. Če ti kdo ni všeč, družabnemu omrežju poveš, da dobi več, kot menimo, da si zasluži. In za preveč je po lokalni definiciji dovolj le malenkost več. Sploh politika nadvse rada obračunava na ta način. Pokličeš zvestega novinarja in mu naročiš, naj objavi osebni dohodek konkurenta, ki se ga bojiš. Bruto, če se le da, da bo številka večja. Traparija, boste rekli, a v resnici je praksa vredna razmisleka. Nekdo, ki želi javno mnenje manipulirati s "previsoko" višino osebnega dohodka tistega, ki ga blati, sklepa, da nas tak podatek na neki poseben način gane. In priznajmo si, gane nas. Imate kako zanimivo tezo, ki bi nam pomagala razumeti, kaj je tako ganljivega na treh, štirih ali šestih jurjih?

Kaj je tako ganljivega na treh, štirih ali šestih jurjih? Zakaj se (pre)visoka plača uporablja kot metoda diskreditacije?

Domačijska folklora pravi, da človeka ne moreš z ničemer tako očrniti, kot če objaviš višino njegove plače. V naših dolinah je to ljudska šega z dolgo tradicijo. Če ti kdo ni všeč, družabnemu omrežju poveš, da dobi več, kot menimo, da si zasluži. In za preveč je po lokalni definiciji dovolj le malenkost več. Sploh politika nadvse rada obračunava na ta način. Pokličeš zvestega novinarja in mu naročiš, naj objavi osebni dohodek konkurenta, ki se ga bojiš. Bruto, če se le da, da bo številka večja. Traparija, boste rekli, a v resnici je praksa vredna razmisleka. Nekdo, ki želi javno mnenje manipulirati s "previsoko" višino osebnega dohodka tistega, ki ga blati, sklepa, da nas tak podatek na neki poseben način gane. In priznajmo si, gane nas. Imate kako zanimivo tezo, ki bi nam pomagala razumeti, kaj je tako ganljivega na treh, štirih ali šestih jurjih?

Miha Šalehar, Katja Stojnič