APM

Žrtev prometnih nesreč je vse več

Možnost, da se ponesreči motorist je kar stokrat večja od možnosti, da se kaj zgodi vozniku avtomobila

65682769
foto: Bobo

Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.

Če bi bil Volkswagnov Polo ženskega spola, bi se lahko imenoval kraljica vozniških  src. Žal pa je moškega in ga ne moremo imenovati »kralja vozniških src,« ker je to že Golf. Lahko pa je v vozniškem srcu in v vozniški denarnici princ. Kronski princ.

Pred kratkim so ga prenovili in radovedni ter z izkušnjo lastništva nad enim izmed njegovih predhodnikov smo novi izpeljanki izmerili utrip.

O merah in obliki le to: vedno bolj je podoben Golfu, z več kot 4 metri pa je zelo daleč od tega, da bi ga klicali s tistimi nesrečnimi izrazi, kot so "mestni avto, drugi avto, avto za mlade, avto za stare …" Polo je vse te izraze že zdavnaj presegel in z zrelo, sodobno in koncernski estetiki prilagojeno obliko samozavestno stoji na cesti. V beli barvi, ki so nam jo zaupali, bi si upali zapisati, se je grdi raček spremenil v laboda.

Prenova prinaša še odločnejši premik k digitalizaciji vozniškega okolja. S srednjo ravnijo opreme je je, kolikor hočeš. Kar pa ostaja analogno, deluje arhaično ali celo nekoliko smešno. Zagon motorja s potiskanjem ključa v ključavnico recimo. O pritiskanju, stiskanju, upravljanju in lovljenju izmuzljivih stikal na dotik je bilo v naši oddaji povedanega že veliko in kot se naša družba z veseljem deli na levo in desno, se bo tudi vozniška javnost v polu razdelila na tiste, ki so klasični gumbarji, ter na tiste, ki se jim roke ne tresejo.

Vrhunskost vozilo pokaže tam, kjer je najbolj potrebno. Ergonomija je popolna, materiali glede na razred vozila in njegovo namembnost vrhunski.

In dokler še vozimo na notranje izgorevanje, nas veseli, da je zaveza koncerna, da se odreče dizlom v tem razredu, živa in predvsem funkcionalna. Litrski trivaljnik je z 81-imi kilovati racionalna izbira, njegovo podobo pa še polepša popolno delujoči DSG. Vsekakor kombinacija, ki jo brez zadržkov priporočamo in upraviči tudi globlji poseg v denarnico. Moramo pa se ob tem pridružiti mnenju predmestnih bifejev, ki se sprašujejo, kako dolgo in kako zanesljivo ta filigranska tehnologija deluje brez okvar, napak in problemov. Odgovori pridejo kmalu, kajti Polo bo, kot bi mignil, pred novo generacijo in tedaj bomo lahko še realneje kot tokrat ocenili njegovo vlogo kronskega princa.

Peugeot nam je zdaj končno tudi v prodajne salone pripeljal novi model 308, od katerega veliko pričakujejo, pa kupci verjetno tudi. Avtomobil je v oblikovnem smislu vsekakor atraktiven, o tem ni dvoma, sicer pa v duhu modernih časov, s kopico asistenčnih sistemov in različnih pomagal. Vstopni model prihaja s ceno pod 20 tisočaki, vsebuje pa že sprednje žaromete in zadnje luči v LED tehniki, zadnje parkirne senzorje, tempomat, sredinski ekran na dotik in seveda digitalno instrumentno ploščo, motor je bencinski 1,2 litrski 81 kilovatni, menjalnik šeststopenjski ročni. Močnejši je 96 kilovatni, lahko tudi z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Dizelski 1,5 litrski Blue HDi zmore 96 kilovatov, ponujajo pa tudi hibridno različico s 132 ali 162 kilovati skupne moči. Pride tudi električni 308, a letos še ne.

Noči so še kar dolge, vidljivost na cestah pogosto ne prav dobra, zato je še kako pomembno, kako avtomobil poskrbi za večjo vidljivost – mislimo seveda na kvaliteto žarometov. Prihodnjič pogledamo v zgodovino razvoja svetil.

 

.