Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.
Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen
Da se avtomobili zadnja leta ves čas veselo dražijo, vemo. Včasih manj, včasih več. Gre predvsem za množico raznih dodatkov, več je opreme, asistenčnih sistemov, vse to ima za posledico povišanje cene. Lansko leto pa je bilo še posebno zanimivo, podražile so se nekatere surovine, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen in je povzročilo, da je začelo avtomobilov primanjkovati oziroma so se začele daljšati čakalne dobe, razlaga Andrej Brglez.
Prej je bil Citroen C3 picasso, po novem je C3 aircross. Gre za manjšega mestnega križanca, na kar namiguje predvsem s svojim videzom – z zaščitnimi elementi karoserije, tudi večjimi kolesi, ki pa ga ne oddaljijo od tal kaj dosti bolj v primerjavi s predhodnikom. V notranjosti so snovalci stavili na prilagodljivost in uporabnost, kar jim je dobro uspelo. Zadnja klop je vzdolžno pomična, naslonu se da nastavljati naklon, čeprav ob pomiku klopi naprej zadaj praktično ni prostora za sedenje, zato pa je v prtljažniku več prostora – v tem primeru za 520 litrov. Značilnost (ne pa tudi novost) je tudi zložljiv naslon sovoznikovega sedeža, ki omogoča prevoz do 2,4 metra dolgih predmetov.
Moderni časi so seveda zajeli tudi voznikov delovni prostor – mislimo na trendovsko armaturno ploščo. Na sredinskem barvnem zaslonu je zdaj moč opraviti praktično vse funkcije z dotikom. Ob 1,2-litrskem turbobencinskem 80-kilovatnem pogonskem agregatu, ki zelo solidno opravlja vse naloge, je po novem v C3 aircrossu lahko tudi zmogljivejši 96-kilovatni motor, ki je v kombinaciji s samodejnim menjalnikom, a s 6-stopenjskim in ne z novejšim 8-stopenjskim. Vožnja z njim je zelo suverena, a ne prav varčna. Čeprav ima C3 aircross trendovsko ime in zunanjost mestnega križanca, bi lahko bil glede na prostornost in udobje med vožnjo tudi enoprostorec, in to v dobrem pomenu besede. A ker dandanes ti nazivi niso "in", naj bo torej križanec. Tako so mu (z nekaj dodatki) tudi lahko določili ceno več kot 20 tisočakov. Kako je s cenami v teh časih, pa ste lahko slišali prej, vam je že Andrej razložil.
V teh dneh je na slovenske ceste zapeljal novi Mitsubishijev priključni hibrid eclipse cross (kako je besedica cross zadnje čase uporabna). Pogon dobre štiri metre in pol dolgega športnega terenca je štirikolesni, pogonska tehnologija pa je poznana – sistem PHEV je opremljen z elektromotorjema na sprednjih in zadnjih kolesih, maksimalem doseg na elektriko je 50 kilometrov. Polnjenje na domačici vtičnici traja slabih pet ur, na hitri se baterija napolni do 80 odstotkov v 25 minutah. Osnovna cena eclipse crossa je 35 tisočakov.
K nam je pripeljal tudi novi Volkswagen taigo. Gre za 420 centimetrov dolg kupejevski SUV, ki je za 25 cm večji in 5 cm višji od pola, v primerjavi s t-crossom pa se v njem sedi 5 cm nižje. Pogonski agregat je ali litrski bencinski trivaljnik s 70 ali 81 kilovati moči ali pa 1,5 litrski štirivaljnik s 110 kilovati, ki je na voljo le s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom, prej omenjena sta lahko opremljena tudi s šest stopenjskim ročnim. Dizlov in hibridov ni v ponudbi. Taigo je že v osnovi na voljo z LED žarometi in digitalnimi merilniki ter zaslonom na dotik. Cene se začnejo pri 19.500 evrih.
Ena od pogonskih alternativ je tudi CNG – stisnjen zemeljski plin. Pri nas trenutno deluje pet polnilnih postaj CNG, dve sta v Ljubljani, po ena pa v Mariboru, Celju in na Jesenicah. V Ljubljani je že zgrajena tudi tretja polnilna postaja, in sicer na Letališki cesti – ta bo v uporabo predana prav kmalu, gradi pa se še ena, in sicer v Stanežičah. Na vseh polnilnih postajah se za enktrat še uporablja zemeljski plin, lahko pa pričakujemo, da bo tudi Slovenija kmalu prešla na uporabo obnovljivih plinov. Najprej bo to biometan, ki je združljiv s trenutno infrastrukturo za plin in vozili. Biometan je v sektorju tovornih vozil in avtobusov vse bolj prisoten, tehnologija pa pospešuje prehod na nizkoogljični promet in povečuje uporabo obnovljivih virov v prometu.
