Botrstvo

Če bi imeli pogoje za delo, bi premikali gore, zdaj žal samo računalnike

Društvo Duh časa: Čeprav je podarilo več kot 5000 računalnikov, ostaja brez prostorov za humanitarno delo

Duh časa
Člani društva Duh časa
foto: duh-casa.si

Več kot 5000 popravljenih in podarjenih računalnikov ne zadostuje, da bi društvo Duh časa od lokalnih, državnih ali povsem zasebnih lastnikov dobilo trajen in primeren prostor za izvajanje svoje prostovoljne in humanitarne dejavnosti. Več tisoč šolarjev, dijakov, študentov in drugih, ki si nove računalniške opreme ne morejo privoščiti, bi bili brez podarjenih računalnikov še bolj izločeni iz normalnega dela za šolo ali službo. To je bilo v obdobju šolanja in dela na domu še posebej pomembno. Prostovoljci, ki že desetletje povsem brezplačno popravljajo in podarjajo računalniške komplete po vsej Sloveniji, bi zelo hitro potrebovali dovolj velik in dostopen prostor, sicer bo njihova dejavnost morala ugasniti, je stvaren predsednik društva Duh časa Matjaž Ugovšek.

"Če bi imeli pogoje za delo, bi premikali gore, tako samo računalnike, žal."

Med epidemijo so od maja 2020 do junija 2021 predali novim lastnikom 1700 računalnikov, odkar delujejo, pa so presegli število 5000.

"Združujemo vse poti. Radi bi, da do nas pridejo ljudje, ki potrebujejo računalnik, tako da odpiramo vsa vrata. Na tem področju v zadnjem desetletju ni veliko izboljšav, ne opažam, da ljudje manj potrebujejo računalnike kot pred desetimi leti. Zdi se mi, da je problematika vedno enaka. Torej vezana neposredno na kazalnik nezaposlenosti ali socialne stiske."

Za računalnik lahko zaprosijo tako posamezniki kot šole, centri za socialno delo, humanitarne organizacije ...

"Računalnike delamo za vse, ki jih potrebujejo in so v stiski. Pojavi se lahko nekdo, ki je zaposlen, mati samohranilka, mi ne sprašujemo teh stvari."

Njihova dejavnost je že od začetkov povsem brezplačna. Društvo duh časa ima dve delavnici, v Ljubljani in Mariboru, saj radeška ta hip ne deluje. Ima pa tudi zbirne oziroma prevzemne točke v Sežani, Kozini, Piranu, Ormožu, Tolminu in na Ptuju. Tudi v Mariboru, kjer imajo prostore v Pekarni, ki sodi pod magdalensko mrežo, so pogoji za delo res slabi.

"Tam so pogoji zelo klaverni. Elektrika je, takrat ko je, v obliki, ki je. Interneta ni oziroma je zelo v pogojih. Pozimi se ne da delati, ker ni ogrevanja."

Resnih načrtov o selitvi ni, saj že zdavnaj napovedane prenove Pekarne niso niti začeli. Najbolj kritično je vendarle v Ljubljani, kjer z Mestno občino ne najdejo zanesljive rešitve. Prostore v viški osnovni šoli so že morali zapustiti, kmalu bodo ostali tudi brez začasnih prostorov v Računalniškem muzeju v Šiški. Nekajkrat so se srečali z županom, uredili potreben status društva, a rešitve, s katero se res mudi, še niso našli.

"Tudi sodelovanje s podjetjem, ki bi nam odstopilo prostor, ob tem, da bi morali kakšen prispevek plačati za stroške, bi nam bilo v interesu, ker sto evrov na mesec, bi društvu uspelo zagotoviti. Kaj več kot to pa res težko. Zdi se mi higienično, da bi mesto ali država poskrbela za to, da bi organizacija, kot je naša, če res nima gospodarskih teženj oziroma dejavnosti, ki bi ji prinašala velike dobičke, bila brezplačno podprta tako, da lahko deluje brezplačno."

Če bi dobili prostore, bi lahko uresničili tudi številne druge ideje, ki bi jih radi izvajali povsem brezplačno, od poučevanja uporabnikov in mentoriranja ter navduševanja mladih nad veščinami popravljanja te opreme, priprave številnih nazornih videoinformacij o uporabi in popravljanju v lastni režiji, podarjanja računalnikov v države, kjer imajo otroci še bistveno slabše pogoje za učenje, uresničili pa bi radi tudi dolgoletno željo, da bi odprli prostor rabljene računalniške opreme.