Da je Leonardo da Vinci raziskal in preučil sotočje Vipave in Soče, je jasno, prav mogoče pa je, da je obiskal tudi Ptuj, kjer je skiciral mehanizem prvotne stolpne ure
Sprehod po našem najstarejšem mestu je kot sprehod po zgodovini, priložnost povzpeti se na ptujski mestni stolp pa čisto prava atrakcija. Prva pisna omemba stolpa sega v leto 1376, današnjemu pa je sredi 16. stoletja dal podobo italijanski gradbenik Antonio de Pivo. Konec 18. stoletja, ko je tedanji župnik v velikem požaru izgubil zvonik v cerkvi, in najbrž tudi zaradi stroškov vzdrževanja, se je mestna oblast odločila, da stolp podari Cerkvi. Obrambni stolp postane zvonik z uro in zvonovi, za katere pater Andrej Feguš, župnik na Ptuju, pravi, da gredo med velikim četrtkom in veliko nočjo, ko ne zvonijo, v Rim.
Želja je, da bi nekoč v stolpu dobila prostor razstava o pomenu in zgodovini merjenja časa in kaj je čas pomenil nekoč. In na tej bo morda omenjen tudi renesančni umetnik Leonardo da Vinci. Kot je odkril eden od raziskovalcev da Vincijeve zapuščine Alessandro Vezzosi, je eden največjih umov vseh časov obiskal tudi naše območje. Leta 1500 ga je v naše kraje poslala Beneška republika, da bi kot vojaški inženir preučil možnosti za ustavitev morebitnega vpada Turkov skozi Vipavsko dolino v nižine severne Italije. In teza, ki jo zagovarja urar Samuel Kukovičič, ki je edini restavrator za mehanske ure pri nas je, da naj bi takrat prišel tudi na Ptuj, si ogledal mestne znamenitosti tedanjega časa, tudi mestni stolp in v skicah upodobil zaskočni mehanizem prvotne ptujske stolpne ure, po kateri je na podlagi ohranjenega nihala Peter Plocer naredil današnjo.
