"Sreča oziroma blaginja na delovnem mestu je strateška tema," poudarja profesor Miha Škerlavaj z ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, profesor Arthur C. Brooks s harvardske šole pa je sestavil formulo sreče, ki naj bi vodjem pomagala bolje ravnati z zaposlenimi na delovnem mestu. Zakaj je smisel pomemben del formule sreče in kako srečni naj bi bili zaradi službe ali kljub njej?

Prof. Miha Škerlavaj in prof. Arthur C. Brooks: Na delu zaposleni odrasli preživijo večino svojega budnega časa. Kako lahko tam dosežejo tudi formulo sreče?

"Sreča oz. blaginja na delovnem mestu je strateška tema," poudarja profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, profesor Arthur C. Brooks s harvardske poslovne šole pa je sestavil formulo sreče, ki naj bi vodjem pomagala bolje ravnati z zaposlenimi na delovnem mestu. Zakaj je smisel pomemben del formule sreče in kako srečni naj bi bili zaradi službe ali kljub njej?

Profesor Brooks je bil osrednji govorec na raziskovalnem dnevu Ekonomske fakultete, govoril je o umetnosti blagostanja in sreče kot orodja za bodoče vodenje in angažma. Kakšna pa je formula sreče. Formulo sreče sestavlja seštevek uživanja, zadovoljstva in smisla.

"Zelo pomembno je, da se zavedate, da so vse tri sestavine v življenju pomembne. Če imate v življenju le užitek brez smisla, boste imeli zelo neuravnoteženo življenje. Če imate le smisel in trdo delate, nimate pa zadovoljstva, ne boste srečni." – Arthur C. Brooks 

Formula sreče sicer lepo zaobjame desetletja raziskav o motivacijskih vzgibih na delovnem mestu. Po mnenju Mihe Škerlavaja bi bila še boljša formula zmnožek vseh teh elementov. "Treba je zavestno brzadti svoje želje, da ne presegajo tega, kar nam je dejansko razpoložljivo. Zdi se mi pomembno, da povemo, da vse teže ne smemo preložiti na odločitve posameznika. Iz področja raziskav o šolskem in kariernem uspehu vemo, da je ta socialno-ekonomski status, iz katerega posamezniki izhajajo, močna določljivka individualnih dosežkov." Rešitev je ustvarjanje sistema, ki bo te želje brzdal. 

Profesor Arthur C. Brooks navaja dogodek, ko je peljal Dalajlamo v nakupovalno središče in je baje ta izjavil: "Wow, vse to, kar imajo, bi rad imel." Profesor Škerlavaj dodaja, da gre za res močne silnice, pri brzdanju teh želja nas čaka veliko dela na ravni izboljševanja družbenih in poslovnih modelov, da bo na koncu srečen tudi naš planet in ne samo posamezniki na njem.

Profesor Brooks nakaže tudi smer teh izboljšav. Poudarja, da trajno srečo na delovnem mestu prinašata dve stvari: zaslužen uspeh (ki med drugim vključuje možnost napredovanja in občutek, da nekaj dosežemo) in služenje drugim. "Če bi vam rekel, povejte mi, kdaj ste ugotovili, kaj je smisel življenja. Ne bi mi govorili o najbolj zabavnih trenutkih, o svojih počitnicah na plaži. Govorili bi o stvareh, ki so bile težke, ko ste študirali, ko vas je bilo strah, ko je kdo umrl, ko ste zboleli, ko ste se spopadli z izzivom. Takrat ljudje najdejo smisel oz. namen. Paradoks pa je, da smisel vključuje bolečino, celo trpljenje. To pa prinaša nesrečo. Sreča torej zahteva tudi nesrečo. Ena največjih težav mladih dandanes je, da se namenoma izogibajo temu, da bi bili nesrečni."

"Na delu preživimo zaposleni odrasli večino svojega budnega časa in če tam ni mesta za srečo in dobro počutje, ga iščemo samo med prostim časom in spanjem. Srečo in blagostanje je treba iskati na preseku dela, prostega časa in spanja. To raziskovalci vse bolj počnemo. Ljudi pri delu je treba razumeti čim bolj celovito tudi zunaj dela." – Miha Škerlavaj

 

 

Anja Hlača Ferjančič