Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti s sedanjim časom. V okviru historične antropologije se posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. O prepletu sedanjosti in preteklosti pa o izgubljenem imaginariju, o tem, da so resnice družbe zmeraj na obrobju, ter o tem, da je sredina povsem mimo ter o razdiralni moči družbenih omrežij se je z njo pogovarjala Nataša Štefe.

Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti z zdajšnjim časom

Dr. Mateja Ratej je zgodovinarka in publicistka, ki izostreno povezuje biografije preteklosti z zdajšnjim časom. V okviru historične antropologije se posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. Poleg tega, da je dr. Mateja Ratej zgodovinarka, znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in publicistka, je tudi Mariborčanka in, kot pravi, jo ta prostor izredno definira. "Čutim, da sem, kjer moram biti," pravi. Pred leti je bila prvopodpisana pod državljansko pobudo za 50-minutno vožnjo vlaka med Mariborom in Ljubljano.

"Prepričana sem, da če bi se vzpostavila ta prometna hrbtenica med največjima mestoma, da bi država zadihala na novo. Družbene učinke take povezave lahko le slutimo. Vprašanje pa je, če zanjo sploh obstaja interes."

Bibliografija dr. Mateje Ratej je obsežna. Omenimo le dve knjižni izdaji njenih kolumen, večinoma za Večer: leta 2013 je izšlo delo Človek v času, letos Silhuete: mozaik medvojnih mentalitet. Njena znanstvena monografija Svastika na pokopališkem zidu pa se posveča pojavu hitlerizma na širšem mariborskem območju v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

"Če bi morala datumsko opredeliti padec predstavnega sveta, je to leto, ko je Mark Zuckerberg ustanovil Facebook."

V okviru historične antropologije se dr. Mateja Ratej posveča raziskovanju mentalitet, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama. O današnjem času meni, da je močno prisotna potrošniška miselnost, ki prežema vse pore družbe. Obenem pa smo priča padcu predstavnega sveta po drugi svetovni vojni. Stare miselne strukture in vrednote razpadajo, nove pa se še niso vzpostavile. Boleče obdobje, za posameznika in za družbo.

"Ko danes rečemo fašizem ali komunizem, govorimo predvsem o vsebinski izpraznjenosti današnjega skupnostnega prostora, ki ne zna definirati ključnih antagonizmov. Dobro pa to počnejo raperji, ki dobro zaznavajo obrobja. Ključne resnice so zmeraj na obrobju, nikoli v centru."

Ob pogovoru Mateja Ratej priporoča dve skladbi:

EMKEJ – VEŠ KAJ BI TI MOGO

LEOPOLD I. – EDINO

Nataša Štefe