Kako vroč bo naš planet do konca stoletja? Na končani podnebni konferenci v Glasgowu so delegati z vsega sveta sprejeli zaveze, ki predstavljajo napredek v boju proti podnebnim spremembam. A kako velik napredek, so bili cilji konference COP26 doseženi? Bi s sprejetimi ukrepi dvig globalne povprečne temperature lahko toliko omejili, da bi bil planet še primeren za življenje? Ali je šlo za predstavo, na kateri so odločevalci stagnacijo le prebarvali z zeleno barvo? Pogovarjamo se s tremi sogovorniki, ki so že pred konferenco za Vroči mikrofon pojasnili pričakovanja, zdaj pa se bodo odzvali na dosežene dogovore in na tiste, ki so na Škotskem umanjkali.
Gosti: meteorolog dr. Žiga Zaplotnik (FMF), dr. Blaž Kurnik (Evropska agencija za okolje), pravnik Aljoša Petek (PIC in Mladi za podnebno pravičnost)
Gosti: meteorolog dr. Žiga Zaplotnik (FMF), dr. Blaž Kurnik (Evropska agencija za okolje), pravnik Aljoša Petek (PIC in Mladi za podnebno pravičnost)
Kako vroč bo naš planet do konca stoletja? Na končani podnebni konferenci v Glasgowu so delegati z vsega sveta sprejeli zaveze, ki predstavljajo napredek v boju proti podnebnim spremembam. A kako velik napredek, so bili cilji konference COP26 doseženi? Bi s sprejetimi ukrepi dvig globalne povprečne temperature lahko toliko omejili, da bi bil planet še primeren za življenje? Ali je šlo za predstavo, na kateri so odločevalci stagnacijo le prebarvali z zeleno barvo?
Konferenca se je zaključila s skupno izjavo več kot 200 držav udeleženk, ki je dobila ime Glasgowski podnebni pakt. Končno besedilo, ki so ga sprejeli po enodnevnem podaljšku konference, poziva k odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva. Države naj do konca prihodnjega leta okrepijo svoje cilje za zmanjšanje emisij do leta 2030. Doseženih je bilo tudi več dodatnih dogovorov, denimo o omejitvi izpustov metana za tretjino do konca desetletja in o prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. A odzivi so deljeni - politiki, ki so na konferenci sodelovali, pakt večinoma pozdravljajo, a priznavajo, da gre za kompromis, ki je na nekaterih točkah prešibak. Protestniki in okoljevarstveniki, ki so v Glasgowu na ulicah med konferenco zahtevali odločnejše ukrepanje, so z besedilom nezadovoljni in opozarjajo, da smo tudi z novimi dogovori na poti do prekomernega segrevanja Zemlje.
Pogovarjamo se s tremi sogovorniki, ki so že pred konferenco za Vroči mikrofon pojasnili pričakovanja, zdaj pa se bodo odzvali na dosežene dogovore in na tiste, ki so na Škotskem umanjkali.
"Vseeno je videti nek napredek. Prvič v zgodovini so bili v ciljih dokumenta dogovora strogi znanstveni cilji, ki naj bi se jih tokrat držali. Če smo pred konferenco govorili, da bi na podlagi vseh zavez lahko omejili dvig povprečne globalne temperature nekje na 2,8 stopinje, se zdaj lahko pogovarjamo o 2,4 stopinje Celzija. Če bodo res vse zaveze tudi izpolnjene, se lahko prvič v zgodovini pogovarjamo o omejitvi globalne povprečne temperature pod dvema stopinjama Celzija." - dr. Žiga Zaplotnik
"Volja se povečuje, države so vidno nakazale, da se zavedajo podnebne krize in da morajo hitro začeti pripravljati načrte, kako reševati to krizo in kako se nanjo prilagoditi. Zdaj je vidno, da četudi nam uspe, se bomo morali prilagoditi. Stroški bodo visoki, potrebno bo več vlagati v prilagajanje in tudi hitreje." - dr. Blaž Kurnik
"Solidarnost je bila zapostavljena. Države v razvoju enostavno niso deležne pravične pomoči, za katero smo pravzaprav odgovorni mi kot ljudje, ki živimo v razvitih državah ali smo se za razvito državo le samooklicali. V kolikor te odgovornosti ne prevzamemo, težko pričakujemo od države v razvoju, da bo šla po poti razogljičenja in pravične družbe, če mi ne postavimo vzora. Tega vzora pa ni. In vsako leto, ko premaknemo ta nujen vzor na naslednje leto, smo pravzaprav ustvarili pogoje, da se to zopet ponovi." - Aljoša Petek
