Aktualno

Martinovanje doma

Ker večjih organiziranih martinovanj letos ni bilo, smo se odločili, da praznično obarvamo tokratni sobotni program

unnamed (34)
foto: Val 202

V četrtek, na svetega Martina god, smo dobili letošnje vino, mošt se je poslovil, na žalost pa so se zaradi covidnih ukrepov in naše nespametnosti tudi letos poslovila še martinovanja. Tako nam na tole soboto ostane le Martinovanje doma. Ob Valu 202 boste vsaj v mislih lahko v vinskih kleteh, v vinorodnih okoliših, med brajdami, v zidanicah, gorcah.

Najprej smo se pogovarjali z Jožetom Protnerjem, enologom, znanim vinarskim strokovnjakom, nekdanjim direktorjem kleti Vinag, tudi nekdanjim kmetijskim ministrom in očetom prvega večjega javnega martinovanja pri nas – leta 1985 v Mariboru. Govorili smo o tradiciji martinovega, v preteklosti je bil na posestvih to praznik enakosti. Gospodar in vsi njegovi delavci, hlapci, viničarji, so se namreč zbrali v kleti in si bili vsaj en dan v letu pravzaprav enaki.

Jože Protner

 

Sobotno Martinovanje doma na Valu 202 nadaljujemo na Dolenjskem – vinorodno območje Slovenije se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. Mladi dolenjski vinogradnik Janez Colnar ml. je že v rosnih letih vedel, da želi postati profesionalni vinogradnik. In čeprav  se je kalil v eni od najuglednejših luksemburških kleti in bi tam lahko naredil lepo mednarodno enološko kariero, ima preveč rad dolenjske griče in jih ni bil pripravljen zamenjati  za znamenite mozelske superior grand crue lege.

Pri komaj 20 letih je kot mladi prevzemnik začel na Trški gori pisati zgodbo o uspehu, v domače vitrine pa je dvema nazivoma kralja cvička, ki sta ga pridelala oče in stric, v nekaj letih vodenja kleti dodal dve Decanterjevi bronasti medalji za cviček in zlato za rose.

Janez Colnar ml.

 

Matjaž Frešer, ki je s svojimi vini, renskim rizlingom, laškim rizlingom, sovinjonom, rumenim muškatom in seveda tudi ritoznojčanom, prejel številne nagrade, nazadnje, na najprestižnejšem mednarodnem ocenjevanju Decanter srebrno medaljo za sovinjon letnik 2019 in za isti letnik rumenega muškata bronasto medaljo, nam bo razkril svoj sodoben pogled na vinarstvo, pa tudi uspešne poteze za uspeh na tujih tržiščih.

Matjaž Frešer

 

Na Primorskem smo, v Gorških brdih, v vasi Višnjevik. Tam je posestvo Erzetič, ki ga je zasnoval Martin Erzetič. Po njem se domačiji še danes reče pri Martinovih. Zadnja leta se pod vina podpisuje Andrej Erzetič, ki mu je vajeti vodenja kmetije prepustil oče Aleksij, njemu pa jih je nekaj desetletij pred tem zaupal oče Anton. Osemindvajsetletni Andrej je tudi aktualni slovenski mladi vinar in v pogovoru v eni od degustacijskih sob, v kateri sta sedela z očetom, smo ga najprej povprašali prav po tem nazivu.

Andrej in Aleksij Erzetič

 

Pogovarjali smo se tudi s Smiljanom Benkovičem, profesorjem na srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor, kjer se torej izobražujejo mladi gostinci – tudi vinarji. Kako je torej z mladimi v gostinstvu in turizmu, posledično torej tudi v vinarstvu?

 

Popoldne smo se odpravili na tradicionalno martinovo pojedino, ki se postreže na prvo nedeljo po godu sv. Martina, ki je 11. novembra. Jedi, ki jih na ta dan postrežejo, se med regijami in različnimi gospodinjstvi razlikujejo. Anže Kuplenik je mladi dolenjski kuhar z Otočca, ki ga širša javnost pozna predvsem kot zmagovalca pete sezone kuharskega tekmovanja Masterchef Slovenije, leta 2019. Do nedavnega je bil zasebni kuhar premožne slovenske družine, ki živi na Dunaju, pred nekaj tedni pa je začel delati v novo odprti restavraciji v središču Ljubljane.

Že na kuharskem tekmovanju se je izkazal z izvrstnim poznavanjem in pripravo tradicionalnih jedi, kako tudi ne, saj se je od malega kalil v kuhinji svoje babice. In ker tradicionalne jedi rad pripravi tudi na nekoliko drugačen, moderen način, smo ga postavili pred izziv, naj za tokratno martinovo sestavi sodoben Martinov meni s tradicionalnimi in manj tradicionalnimi sestavinami.

Anže Kuplenik

 

Martinova pojedina mora biti dopolnjena tudi s pravim vinom. Torej drug brez drugega ne moreta, most med njima pa je dandanes sommelier. Tijan Wenzel je pri 22 somellier v nastajanju. Je še sredi izobraževanja, si je pa nabral že kar nekaj izkušenj in sodi med najobetavnejše pri nas.

Tijan Wenzel

 

Kot smo že omenili, se vinorodno območje Slovenije sicer deli na tri vinorodne dežele, torej na Podravje, Posavje in Primorsko. A prejšnji teden smo se mudili še v eni slovenski deželi, ki pa še nima vinorodne pravice. Na Gorenjskem, v Radovljici, kjer obstaja prvo in doslej še vedno edino gorenjsko društvo vinogradnikov – Šparon.

Ciril Globočnik

 

Glede na številne podatke je regija, kjer proizvajajo najkakovostnejše vino, Bordeaux v Franciji. Vinogradi se tam razprostirajo na 115.000 hektarjih, regija pa proizvede do 960 milijonov steklenic vina na leto. Nekatera stanejo tudi po deset tisoč evrov. Tudi mi smo se v teh dneh poskušali kar se da približati najkakovostnejšim buteljkam. A za to nam ni bilo treba v Francijo, obsežno zbirko vin iz Bordeauxa smo našli v eni izmed z njimi najbolje založenih slovenskih komor, v mariborski Galeriji gosposki. Predstavil nam jo je hišni sommelier Sebastjan Onič.

Prestižne buteljke vin, ki skupaj stanejo približno 9000 evrov.

 

Tudi v Pomurju, torej v prleških in prekmurskih vinogradih, je letošnja letina količinsko skromnejša od običajnih, vinogradniki in vinarji pa zatrjujejo, da je vino odlično. Tega sicer ne morejo pokazati na tradicionalnih martinovanjih, ker so jih povsod odpovedali, a bodo svoje vino zagotovo lahko do naslednjega letnika tako med prijatelji kot obiskovalci prireditev, ko jih bodo razmere spet omogočale, še velikokrat pohvalili.

No, za to se bodo seveda morali ves čas skrbno truditi tudi v kleteh, a večina to počne z veseljem in veliko ljubezni. O vinu in Martinu med panonskimi griči pa Lidija Kosi, ki je pred mikrofon povabila nekdanjo vinsko kraljico Slovenije Tjašo Kos in etnologinjo v Pomurskem muzeju Murska Sobota Jelko Pšajd.

 

Po Sloveniji z Valom 202 tudi ob podpori Slovenske turistične organizacije.