Aktualno

Potrebujemo neko katarzično odločitev, da se stvar resetira in začne znova

Z dr. Jano Javornik o spremenjenih razmerah na trgu dela po pandemiji, o razumevanju znanosti in njenem sodelovanju s politiko, o občutku utesnjenosti pri nas in o tem, kam bi danes še lahko umestili koncept pravičnosti

65921875
foto: Osebni arhiv

Doktorica Jana Javornik je družboslovka v najbolj interdisciplinarnem pomenu besede. Doma je v številnih akademskih okoljih od Združenega kraljestva do Švedske in južne Azije. Kot profesorica in raziskovalka deluje na področju primerjalnih metodologij analize javnih politik ter na področju zaposlovanja in delovnih razmerij. Nataša Štefe se je z dr. Jano Javornik pogovarjala o razmerju med znanostjo in politiko, o slovenskem "predalčkanju", o strahu in občutku utesnjenosti pri nas, za začetek pa tudi o spremenjenih razmerah na trgu dela, kjer je, kot pravi doktorica Javornik, pandemija le razgrnila težave, ki so bile prisotne že dalj časa.

"Koncept, da je celotna blaginja države utemeljena na delovni produktivnosti ljudi, je problematičen. Je neoliberalna logika, ki predpostavlja eno samo družbeno funkcijo, in to je plačana zaposlitev. Poglejmo, koliko dela opravijo osebe, ki neformalno skrbijo za svoje družinske člane, pa tega ne znamo ali pa nočemo izmeriti."

Zato je pri nekaj razpravah v zadnjem času sodelovala tudi pri pogovorih o skrajševanju delovnega časa:"Ključnega pomena in o čemer se mi zdi, da se v Sloveniji ne pogovarjamo zelo odkrito, je dejstvo, da velik del svojega budnega dela preživimo na delovnem mestu. Socialni problemi in stroški slabega zdravja se na žalost ne kažejo samo pri delodajalcu, ampak veliko širše. Povečevanje količine dela, števila ur so povezani elementi. Namreč mi nismo samo delavci, nismo samo zaposlene osebe, v življenju imamo celo vrsto vlog. Zelo pogosto se v takih družbah, kot je slovenska, iščejo prilagoditve na delovnem mestu predvsem za starše, pozablja pa se na druge skupine zaposlenih. S tem se na neki način ustvarja hierarhija potreb med zaposlenimi in s staranjem se povečuje tudi delež sendvič generacij, te, ki so stisnjene med skrb za odvisne otroke na eni strani in skrb za odvisne starše, sorodnike na drugi. Skrajševanje delovnega časa je nekaj, v kar kot družba ne bomo prisiljeni, ampak nekaj, do česar bomo prišli. S pravilnim pristopom in pravilno organizacijo načina dela."

"Živimo v okoliščinah, ki jih ne bi poimenovala kot kognitivno varne. Tako uspešno nas v tem občutku ranljivosti in občutljivosti socializirajo družbene strukture, da se začnemo samocenzurirati. V strahu, da se nam vzame vsa družbena moč, ki smo si jo skozi leta skrbno ustvarjali."

Dr. Jana Javornik je bila tudi naša Nedeljska gostja. Pogovoru lahko prisluhnite tukaj.