Botrstvo

Tudi najbogatejše države so klecnile pri problemu naraščajoče revščine

Tudi še nikoli brezdomne osebe zdaj prosijo za vključitev v nastanitveni program Kraljev ulice, ker ne bodo več zmogle stroškov za bivanje. Protikoronski ukrepi so poglobili revščino tudi v najbogatejših državah

65332706_brezdomc
foto: MMC, Bobo

"Prav neverjetno je, da so problemi tako rekoč identični, ne glede na to, za kako bogato državo gre," je bil po koncu letošnjega srečanja EAPN, Evropske mreže za boj proti revščini, neprijetno presenečen koordinator slovenskega predstavništva Jean Nikolić, sicer tudi predstavnik društva Kralji ulice. "O enakih težavah smo poročali mi iz Slovenije in predstavniki iz Norveške, o življenju v stanovanjih brez elektrike, vode ali ogrevanja so poročali tudi udeleženci iz bogate Avstrije."

Povsod je težava v izjemno naraščajočih najemninah in drugih stroških bivanja, prenizkih minimalnih plačah, starše je precej prizadelo šolanje na domu, zaradi katerega so morali ostajati doma, predvsem starejše pa vse slabša dostopnost socialnih in zdravstvenih storitev, ki postaja vse bolj digitalizirana in s tem izključujoča za tiste, ki digitalnih poti niso vešči, opozarja Nikolić. "Blazno veliko je prikritega brezdomstva, ko ljudje spijo pri prijateljih na kavču, a to niso trajne rešitve. Na nas se vse pogosteje obračajo osebe, ki nikoli niso bile brezdomne, in prosijo za vključitev v nastanitveni program Kraljev ulice, ker vedo, da ne bodo več zmogle stroškov bivanja."

Na vse te probleme so odločevalce iz različnih evropskih organov na dvodnevnem virtualnem srečanju prejšnji teden opozarjali člani EAPN, Evropske mreže za boj proti revščini. Ta že dobrih 30 let povezuje nevladne organizacije držav Evropske unije in nekaj zunajevropskih držav. Posebnost mreže je, da so v njeno delo močno vpeti tudi ljudje z neposredno izkušnjo revščine in ne le predstavniki organizacij in poklicni strokovnjaki oz. odločevalci. Vsako leto mreža pripravi tudi redno letno srečanje, na katerem o problemu revščine govorijo predvsem tisti, ki jo živijo, poslušajo pa jih evropski odločevalci, ki že leta za odpravo revščine ne ukrenejo dovolj.

O stanju v Sloveniji je letos poleg koordinatorja Jeana Nikolića poročalo še pet ljudi, med njimi tudi 37-letna sogovornica, članica in sodelavka Kraljev ulice, ki po nekajletnem življenju na ulici zdaj stanuje v 11 kvadratnih metov veliki nujni bivalni enoti, neprimerni za invalidno osebo in za gibanje v vozičku, na katerem bo ob poslabšanju bolezni lahko (znova) končala. Njeno daljše pričevanje lahko slišite tukaj.

Težave z nastanitvami so tudi pri nas, predvsem v Ljubljani postelj vsaj za prenočitev nenehno primanjkuje. Primanjkuje pa tudi lastnikov nepremičnin, ki bi bili pripravljeni oddati (vsaj) sobo brezdomnim, ki nastanitev iščejo pod pokroviteljstvom Kraljev ulice in ki imajo zagotovljeno tudi subvencionirano najemnino. Zato Jean Nikolić poziva lastnike, naj se jim oglasijo, če bi bili pripravljeni oddati svojo nepremičnino.