26. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah se je začela z vrhom svetovnih voditeljev in voditeljic 1. novembra 2021. Na konferenci COP26 se bo do 12. novembra zbralo 197 držav pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja, ključni cilj pa je omejiti povišanje globalnega segrevanja do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo in da do sredine stoletja dosežemo ogljično nevtralnost. Bo konferenca res prelomna točka za človeštvo? Je dovolj, da je le 113 držav posodobilo svoje zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov? Kaj v Glasgowu počne več kot 500 lobistov, ki zastopajo interese industrije fosilnih goriv? To je le nekaj vprašanj za našo posebno poročevalko Špelo Novak, ki je v Glasgowu in s katero se je pogovarjal Gašper Andrinek.
S podnebne konference v Glasgowu se oglaša posebna poročevalka Radia Slovenija Špela Novak
Šestindvajseta konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah se je začela z vrhom svetovnih voditeljev in voditeljic 1. novembra 2021. Na konferenci COP26 se bo do 12. novembra zbralo 197 držav pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja, ključni cilj pa je omejiti povišanje globalnega segrevanja do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo in da do sredine stoletja dosežemo ogljično nevtralnost.
"V Glasgowu praktično ves čas potekajo protesti. Kar pa se mi ob tem zdi pomembno, je to, da ne le, da protestniki zahtevajo ukrepe, ampak dajejo tudi predloge, kako naprej."
Če imajo velesile, kot so Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Indija … veliko zaslug za onesnaženost, obenem pa tudi veliko moč pri ukrepanju zoper te težave, pa je na drugi strani veliko manjših držav, državic, ki podnebne spremembe občutijo veliko bolj, že zdaj. Na to je v svojem slogu znova opozorila predsednica vlade Barbadosa Mia Mottley, ko je opozorila, da nas je pandemija naučila, da nacionalne strategije za globalne probleme ne delujejo in da dvig temperature za dve stopinji pomeni smrtno obsodbo za milijone ljudi: "To je tisto žalostno dejstvo. Da imajo države, ki so najbolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb, hkrati najmanj vpliva na količino svetovnih izpustov toplogrednih plinov. In da podnebne spremembe najbolj prizadenejo tiste, ki pravzaprav živijo najbolj trajnostno, z najmanj izpusti. En tak primer so Carteretski otoki, ki so del Papue Nove Gvineje v Tihem oceanu. Tamkajšnji prebivalci so živeli praktično brez izpustov, brez avtomobilov, elektrike, pa so bili kljub temu prisiljeni v zapuščanje domov zaradi zviševanja gladine morja in so jih Združeni narodi pred šestimi leti razglasili za prve podnebne begunce."
"Morda veste, da so bili prebivalci z otočja Carteret v Papui Novi Gvineji razglašeni za prve podnebne begunce? Otoki posledice podnebnih sprememb občutijo vsako leto. Nižje ležeči otoki so najbolj prizadeti zaradi dvigovanja gladine morja. V višjih legah prej nismo imeli malarije, zdaj se ta pojavlja tudi tam, saj so temperature višje. Če so bile povprečne temperature prej tam okoli 18 stopinj, so danes že okrog 25 ali 26 stopinj. Te posledice so zelo očitne in so zelo prizadele naše prebivalce. Tri četrtine jih živi na podeželju in tam so posledice podnebnih sprememb občutne. Najbolj to vpliva na pridelavo hrane. V zadnjih letih so se zelo spremenili vremenski vzorci in tisto, po čemer so se včasih odločali, kdaj saditi in kdaj pobirati pridelke, danes ne velja več. To je tisto, kar najbolj vpliva na naše večinoma ruralno prebivalstvo." – Debra Sungi s tamkajšnjega ministrstva za podnebno politiko
Fosilna goriva so ena glavnih tem v Glasgowu, tudi sporazumi gredo predvsem v smer opuščanja fosilnih goriv za pridobivanje energije. Slišali smo lahko, da je na Škotskem v tem času kar 500 lobistov povezanih s podjetji, ki uporabljajo fosilna goriva. Kako zelo uspešni pa so? "Analiza BBC-ja je pokazala, da ima fosilna industrija s tega vidika celo največjo delegacijo na podnebni konferenci, večjo kot katera koli posamična država. Kar je svojevrsten absurd. Kot je absurd to, da so razni podjetniki in tudi britanski premier Boris Johnson kot gostitelj v Glasgow prišli z zasebnimi letali."
"Slovenija se je na konferenci celo pridružila državam, ki so se zavezale opuščanju premoga. Res pa je ta zaveza precej nedoločna in se ji očitno lahko pridružiš, čeprav nimaš časovnice, kdaj in kako boš to storil. Skratka, tudi znotraj Evropske unije so velike razlike med državami z ambicioznejšo podnebno politiko in tistimi, ki se nekako upirajo večjim zavezam. Žal Slovenija bolj sodi med te zadnje."
