Podnebna kriza se postopoma sprevrača v podnebno katastrofo in za omilitev vse hujših posledic človekovega ravnanja morajo države sprejeti ambiciozne načrte ukrepanja. Svetovni voditelji, okoljevarstveniki in gospodarstvo se bodo s tem ciljem v nedeljo zbrali na svetovnem podnebnem vrhu v Glasgowu. Konferenca z imenom COP26 ima nekaj zelo jasno zastavljenih ciljev - doseči ogljično nevtralnost do sredine stoletja, omogočiti, da bo cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5° C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo še vedno dosegljiv, zavezati se k 100 milijardam letne pomoči državam v razvoju za spopadanje s podnebnimi spremembami in konkretizirati izvajanje pariškega sporazuma. A kako to doseči, je tako izpostavljena “stopinja in pol” sploh še dosegljiva?
O najbolj izpostavljenih temah in pričakovanjih pred konferenco na Škotskem se Jan Grilc pogovarja z meteorologom dr. Žigo Zaplotnikom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, dr. Blažem Kurnikom z Evropske agencije za okolje, in Aljošo Petkom, pravnikom pri Pravno-informacijskem centru in članom Mladih za podnebno pravičnost.
Trije sogovorniki o okoljskih, političnih in pravnih problematikah na prihajajočem podnebnem vrhu COP26 v Glasgowu
Podnebna kriza se postopoma sprevrača v podnebno katastrofo in za omilitev vse hujših posledic človekovega ravnanja morajo države sprejeti ambiciozne načrte ukrepanja. Svetovni voditelji, okoljevarstveniki in gospodarstvo se bodo s tem ciljem v nedeljo zbrali na svetovnem podnebnem vrhu v Glasgowu. Konferenca z imenom COP26 ima nekaj zelo jasno zastavljenih ciljev - doseči ogljično nevtralnost do sredine stoletja, omogočiti, da bo cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5° C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo še vedno dosegljiv, zavezati se k 100 milijardam letne pomoči državam v razvoju za spopadanje s podnebnimi spremembami in konkretizirati izvajanje pariškega sporazuma. A kako to doseči, je tako izpostavljena “stopinja in pol” sploh še dosegljiva?
O najbolj izpostavljenih temah in pričakovanjih pred konferenco na Škotskem se pogovarjamo z meteorologom dr. Žigo Zaplotnikom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, dr. Blažem Kurnikom z Evropske agencije za okolje, in Aljošo Petkom, pravnikom pri Pravno-informacijskem centru in članom Mladih za podnebno pravičnost.
"Pogled na širšo sliko zamegljuje to, da se pogovarjamo o globalni povprečni temperaturi. Stopinja in pol se res ne zdi veliko. A mi smo na kopnem in na severni polobli, torej na območju, ki se segreva drastično hitreje kot globalno povprečje." - dr. Žiga Zaplotnik
"Pri implementaciji bo pomembna tudi komunikacija in izobraževanje državljanov, zakaj potrebujemo ukrepe za zmanjševanje izpustov. Na koncu bodo ti ukrepi prizadeli nas vse, vplivali bodo na našo prehrano, odpadke, mobilnost ..." - dr. Blaž Kurnik
"Slovenska zakonodaja absolutno ne sledi ciljem, ki jih je začrtala znanost in h katerim smo se zavezali v Pariškem sporazumu. Kritično področje je promet, kjer predvidevamo še višanje izpustov." - Aljoša Petek
Konferenca v Glasgowu se konča 12. novembra, takrat te tri sogovornike ponovno povabimo pred mikrofon, da ocenijo dosežke konference.
