Sekunde rešujejo

Ludvik je zaradi Sandija star "osem dni"

Epidemija je preživetje po srčnem zastoju zmanjšala za od 30 do 50 odstotkov, več je tudi poznih hudih zapletov srčnih infarktov

Ludvik Teršek
Ludvik Teršek okreva.
foto: Nataša Kuhar

Začela se akcija Sekunde rešujejo, v kateri bomo med 11. in 16. oktobrom skupaj s številnimi partnerji opozarjali na pomen veščin temeljnih postopkov oživljanja in na to, da prav vsakdo lahko pomaga rešiti življenje.

Vsi tečaji temeljnih postopkov oživljanja od 11. do 16. oktobra so brezplačni, lokacije so zbrane TUKAJ. Največ tečajev bo 16. oktobra – na svetovni dan oživljanja.

Bila je sončna nedelja, zunaj je bilo veliko pohodnikov in kolesarjev. Devetinpetdesetletni rekreativni kolesar Ludvik Teršek se je vzpenjal na priljubljen mestni hrib Urban. Med vožnjo Mariborčan ni bil utrujen, redno si je tudi meril srčni utrip. Srčni zastoj se je zgodil nepričakovano. Pri oživljanju je pomagal prijatelj Sandi Meršnik, na srečo sta bila tam tudi zdravnik in medicinska sestra, na kraju pa so imeli tudi defibrilator. "Ko sem se peljal mimo vrat, so zaslišali ropot in takoj pritekli ven," se nesreče spominja Ludvik. 

"Takoj so se pojavili znaki srčnega zastoja in takoj smo začeli pomagati. Pri oživljanju je najpomembneje, da si prisoten takoj. Najpomembnejše so prve tri minute." – Sandi Meršnik

Sandi Meršnik

foto: Nataša Kuhar

 

Ker so očividci v Ludvikovem primeru ukrepali takoj, so povečali verjetnost njegovega preživetja. Zaradi tega je Ludvik danes star osem dni, srčni zastoj je preživel. Bolezni srca in ožilja so namreč še vedno vodilni vzrok smrti v Sloveniji. Pred epidemijo je srčni zastoj doživelo med 80 in 100 ljudi na 100.000 prebivalcev, kar je v evropskem povprečju. V povprečju je tudi preživetje takega dogodka, 13-odstotno, kar nas je uvrščalo v zgornjo tretjino evropskih držav. A epidemija je v poldrugem letu ta uspeh močno poslabšala. Slovenija v primerjavi s številnimi drugimi državami nima registra srčnih zastojev, kot ga ima denimo za rakave bolnike, tako da natančnih podatkov ni. Podaljšali so se tudi dostopni časi reševalcev, zmanjšalo se je posredovanje prvih posredovalcev, ki so praviloma lokalni prostovoljni gasilci. 

"Ne bojmo se in ne izgubljajmo časa – največja napaka, ki jo lahko storimo, je, da ne storimo ničesar." – dr. Peter Radšel, specialist interne medicine v UKC LJ, član slovenskega reanimacijskega sveta