V poletju pred tremi leti je Metka Dolanc v nesreči izgubila mlajšega brata. Po tragediji, ki je zaznamovala vso družino, po dneh, ko se je počutila, kot bi ji kdo pred oči dal roke in ji dejal, da naj tako gleda svet – zdaj po treh letih pridejo tudi dnevi, ko smrt brata ni več prva jutranja misel. Pomagalo ji je tudi to, da je o tem napisala pravljico Želvice, čeprav pravi, ji pisanje prej nikoli ni bilo blizu. S pravljico pa je Metka Dolanc poskušala spodbuditi tudi k temu, da bi se o teh temah, o žalovanju in smrti več pogovarjali z najmlajšimi.

Metka Dolanc je s pravljico Želvice, ki jo je napisala po tragediji, ki je zaznamovala njeno družino, poskušala spodbuditi tudi k temu, da bi se o teh temah, o žalovanju in smrti več pogovarjali z najmlajšimi

V poletju pred tremi leti je Metka Dolanc v nesreči izgubila mlajšega brata. Po tragediji, ki je zaznamovala vso družino, po dneh, ko se je počutila, kot bi ji kdo pred oči dal roke in ji dejal, da naj tako gleda svet – zdaj po treh letih pridejo tudi dnevi, ko smrt brata ni več prva jutranja misel. Pomagalo ji je tudi to, da je o tem napisala pravljico Želvice, čeprav pravi, ji pisanje prej nikoli ni bilo blizu. S pravljico pa je Metka Dolanc poskušala spodbuditi tudi k temu, da bi se o teh temah, o žalovanju in smrti več pogovarjali z najmlajšimi.

"Babica, dedek, starši ali prijatelji – lahko se zgodi, da nekdo umre, to se v življenju dogaja. Otrokom tega ne moremo prikriti, čeprav bi si še tako močno želeli, da ne bi otroci doživljali take bolečine. In kako jim to temo olajšati? Morda s pravljico, pogovorom."

Knjiga o želvji družini Želvice, ki je doživela ponatis, je razprodana. Avtorica Metka Dolanc je denar od prodanih knjig namenila Društvu prijateljev mladine iz Trbovelj in tako nekaterim otrokom omogočila letovanje na morju, ter otrokom, ki so izgubili najbližje. Zdaj razmišlja tudi o drugem ponatisu.

Veronika Gnezda