V programu Botrstvo se v oktobru posvečamo generaciji, ki je bila med epidemijo najbolj spregledana, hkrati pa ima največ težav pri duševnem zdravju. Opozarjali smo že na anksioznost in samomorilne misli med študenti. V tretjem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o pogojih za študij tujih študentov iz neevropskih držav na slovenskih univerzah, o noveli Zakona o tujcih in prihodnosti za omenjene študente. Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno? Odgovore na vprašanja je iskala Kaja Ravnak.
3. del serije o študentskih stiskah: pozabljen odsev vseh stisk epidemije so tuji študenti, ki v Slovenijo prihajajo študirat iz neevropskih držav
Zakaj nismo v večji meri prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?
Slovenija ima z državami nekdanje Jugoslavije sklenjen dvostranski sporazum. To pomeni, da lahko tuji študenti študirajo pod enakimi pogoji kot študenti s slovenskim državljanstvom in obratno.
"Največji problem tujih študentov je iskanje stanovanja. Mi nimamo nobenih olajšav pri študentskih domovih, vsi moramo biti v privatnih stanovanjih. Obstaja veliko stanodajalcev, ki sploh ne sprejmejo tuje študente, zato ker potem morajo plačati davek za podnajemnike. Vse je v redu, dokler ne poveš, da si tuji študent in da ti morajo dati pogodbo." - Ajla Cerić, študentka magistrskega študija Specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani
Do zdaj je za pridobivanje študentskega vizuma za študente tretjih držav zadostovala izjava skrbnikov o finančni podpori. Tuji študenti pa so od 26. maja morali čez noč na svojih računih prikazati bančno garancijo v višini osnovnega zneska minimalnega mesečnega dohodka za celotno obdobje nameravanega prebivanja, kar v primeru celotnega študijskega leta znese natanko 4826 evrov. Novela zakona naj bi z novim študijskim letom že veljala, čeprav so njene interpretacije že med tujimi študenti različne.
"Sploh ne vemo, kaj čaka tuje študente. Mislim, da bo težko bolje. Prihodnost je zelo čudna. Ne vemo kako dolgo bomo lahko tukaj, če se na polno uveljavi ta zakon, ki so ga sprejeli. Če se zgodi to, menim, da bo dobrih 80 odstotkov tujih študentov izginilo iz Slovenije. Vsi pravijo, da je super, da imajo tuje študente, da so tuji študenti ta barva na slovenskih univerzah. Ampak vsi pričakujejo, da se ta internacionalizacija zgodi samo prek Erasmusa in Zahodnoevropskih držav. Države pod slovensko mejo jih ne zanimajo. Težava je, da je internacionalizacija samo zahodna in ne balkanska." - Marko Durdubakov, Iniciativa za tuje študente
Kam se lahko obrnete po pomoč?
Študentsko tutorstvo za tuje študente
TOM telefon za otroke in mladostnike (116 111)
Društvo SOS (080 11 55)
Zveza prijateljev mladine Moste - Polje (01 544 30 43)
Društvo za nenasilno komunikacijo v Ljubljani (01 434 48 22 ali 031 770 120) in Kopru (05 639 31 70 ali 031 546 098)
Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani
Psihološka podpora na Univerzi na Primorskem
Svetovalnica: "Pogovori se s študentom psihologije"
Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19 (080 51 00 24)
Poslušajte še:
Kako ob brezizhodni sedanjosti sploh govoriti o prihodnosti? (1. del)
