Botrstvo

V stiski nas krepijo dobri medosebni odnosi

V drugem delu serije o stiskah študentov razmišljamo o samomorilnih mislih in vedenju med epidemijo, tabuizaciji te teme ter korakih pomoči

botrstvo
foto: Sara Svati Sharan

Zakaj nismo bolj prisluhnili stiskam študentov že takrat, ko so nastajale? Kako se bo nadobudna in kritična generacija sploh približala zeleni veji? Kakšne možnosti ima v svetu, ki se s prihodnostjo spogleduje negotovo in neodločno?

Na krožnik študentskega vsakdana so zaradi epidemije prišle nove in večje težave, na katere ni bil pripravljen nihče. Veliko prahu je dvignila raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje o doživljanju epidemije covida-19. Od malo več kot 4200 vprašanih je 900 posameznic in posameznikov imelo samomorilne misli nekaj dni, 280 več kot polovico dni, enako število študentov pa je imelo samomorilne misli vsak dan.

"Zdi se mi, da moraš biti ekstremno pogumna in močna oseba, da si pripravljen priznati, da se ne počutiš v redu in da potrebuješ pomoč. Vedno, ko je meni težko ali ko vem, da je komu težko, se mi zdi, da na tak način lahko opogumim sebe in pa druge, da je iskanje pomoči zelo močno dejanje." – Urška Drofenik, študentka druge stopnje Psihologije na Univerzi v Mariboru

Kako pristopiti do posameznika, ki ima samomorilne misli? Velikokrat ne vemo, kako nasloviti to temo, kako ukrepati. Ljudje največkrat ne naredijo ničesar, čeprav je v resnici treba zelo malo. Izredna profesorica Vita Poštuvan, strokovnjakinja na področju preučevanja in preprečevanja samomorilnega vedenja, predstavlja pet okvirnih korakov pomoči.

"Prvi korak je to, da sami sebe pripravimo na vprašanje, da razmislimo, s kakšnimi besedami bomo pristopili do človeka, za katerega menimo, da ima samomorilne misli. /.../ Sledi drugi korak, ko posameznika vprašamo po počutju. Priporočljivo je, da ga vprašamo čim bolj direktno, da dobimo občutek, ali samo tu in tam razmišlja o samomoru ali sploh ne. /.../ Tretji korak predstavlja pogovor o tem, zakaj nekdo razmišlja o samomoru in na drugi strani kaj ga ohranja pri življenju. /.../ Četrti korak, ki se razvije skozi našo pripravljenost pomagati, je odnos zaupanja. /.../ Peti korak obsega razmišljanje o načrtovanju dneva. Pogovorimo se, komu bi še zaupali težave, na koga se še obrniti, da bomo človeku v stiski lahko kar najbolje pomagali. Ta korak naredimo skupaj s človekom, ki nam je priznal svoje težave."

Kam se lahko obrnete po pomoč?

Postaja Živ?Živ!

Svetovalnica: "Pogovori se s študentom psihologije"

Psihosocialna svetovalnica UL

TOM telefon za otroke in mladostnike (116 111)

Društvo SOS (080 11 55)

Zveza prijateljev mladine Moste - Polje (01 544 30 43)

Društvo za nenasilno komunikacijo v Ljubljani (01 434 48 22 ali 031 770 120) in Kopru (05 639 31 70 ali 031 546 098)

Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani

Psihološka podpora na Univerzi na Primorskem

Telefon za psihološko podporo prebivalcem ob epidemiji covida-19 (080 51 00 24)

Poslušajte še:

Kako ob brezizhodni sedanjosti sploh govoriti o prihodnosti? (1. del)