Plastične embalaže je vse več in vse več je konča v sežigu, na odlagališčih ali v naravi, 200 tisoč ton letno v Sredozemskem morju. V Sloveniji več kot 137 milijonov plastenk letno ne pride do reciklaže. Tako piše na spletni strani Društva za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog, ki je začelo s kampanjo Zaprimo krog, s katero se zavzemajo za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji. Finančna motivacija v obliki kavcije je namreč učinkovit mehanizem, ki spodbuja ločeno zbiranje plastenk, pločevink in steklenic. Tega ima že 10 evropskih držav, v osmih – po novem tudi v Avstriji – se vzpostavlja.
Države EU bodo do leta 2025 morale ločeno zbrati 77 odstotkov plastenk, do leta 2029 pa 90 odstotkov in kavcijski sistem je edini, ki že dosega te cilje. Dobro prakso imajo v Litvi, kjer so kavcijski sistem vzpostavili leta 2016 in zdaj na leto zberejo približno 600 milijonov različnih steklenic.
Njihov sistem smo si ogledali na povabilo neprofitne mednarodne organizacije Reloop, ki združuje industrijo, vlado in nevladne organizacije s skupno vizijo uspešnega krožnega gospodarstva, njihovo poslanstvo in vrednote pa so osredotočeni na gradnjo sveta brez onesnaževanja.
V največji baltski državi v okviru kavcijskega sistema za zbiranje in recikliranje steklenic, plastenk in pločevink na leto zberejo približno 600 milijonov kosov embalaže
Plastične embalaže je vse več in vse več je konča v sežigu, na odlagališčih ali v naravi, 200 tisoč ton letno v Sredozemskem morju. V Sloveniji več kot 137 milijonov plastenk letno ne pride do reciklaže. Tako piše na spletni strani Društva za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog, ki je začelo s kampanjo Zaprimo krog, s katero se zavzemajo za uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji. Finančna motivacija v obliki kavcije je namreč učinkovit mehanizem, ki spodbuja ločeno zbiranje plastenk, pločevink in steklenic. Tega ima že 10 evropskih držav, v osmih – po novem tudi v Avstriji – se vzpostavlja.
Države EU bodo do leta 2025 morale ločeno zbrati 77 odstotkov plastenk, do leta 2029 pa 90 odstotkov in kavcijski sistem je edini, ki že dosega te cilje. Dobro prakso imajo v Litvi, kjer so kavcijski sistem vzpostavili leta 2016 in zdaj na leto zberejo približno 600 milijonov kosov embalaže za pijačo.
"Kavcijski sistem za zbiranje in recikliranje embalaže za pijače v Litvi deluje od leta 2016 in to zelo dobro. Vsak kupec ob nakupu pijače v plastenki, pločevinki ali steklenici plača 10 centov, prazno embalažo pa vrne v avtomat za oddajo embalaže in ob tem dobi vrnjeno kavcijo, 10 centov." - Kristina Sirotkiene iz družbe za ravnanje z odpadno embalažo USAD
"V Litvi, pa tudi v drugih državah, kjer imajo kavcijski sistem za plastenke, pločevinke in steklenice, te zbiramo ob pomoči avtomatov za oddajo embalaže, ki so popolnoma avtomatizirani. Stroj vzame steklenico, jo razvrsti in stisne brez človeške pomoči. Imamo približno tisoč takih lokacij z avtomati v Litvi, teh je skupno več kot 1100. Drugi način pa je ročno zbiranje, na primer v manjših vaseh in krajih ljudje steklenice vrnejo v tamkajšnje trgovine, takih točk pa imamo približno 1700. Ampak zbiranje embalaže ob pomoči avtomatov predstavlja več kot 90 odstotkov vsega zbranega materiala, torej veliko večino." - Ginteras Varnas vodja zbirnega centra USAD
Njihov sistem smo si ogledali na povabilo neprofitne mednarodne organizacije Reloop, ki združuje industrijo, vlado in nevladne organizacije s skupno vizijo uspešnega krožnega gospodarstva, njihovo poslanstvo in vrednote pa so osredotočeni na gradnjo sveta brez onesnaževanja.
