18. vzporednik

Avstrijska računica o predčasni sestavi vlade

Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o (ne)zaupanju v javnomnenjske raziskave po korupcijski aferi, razgretem političnem prizorišču in uvajanju novih ukrepov za zajezitev okužb s koronavirusom

Kurz
foto: EPA/ MMC

V Avstriji je po odstopu zveznega kanclerja Sebastiana Kurza politično prizorišče dodobra razgreto. Po korupcijski aferi zaupanje v javnomnenjske raziskave pada, preigrava se številne možnosti. Kot pove dunajska dopisnica Petra Kos Gnamuš, je "novi kancler Alexander Schallenberg dejal, da bo močno sodeloval s Kurzem, kar je seveda močno razjezilo opozicijo, ki pravi, da gre za nadaljevanje sistema." Kako je nova afera vplivala na javno mnenje?

"Odvisno, kaj bo prinesel konec preiskave in kaj bi avstrijsko državno tožilstvo še lahko odkrilo. Pravzaprav so vse možnosti zdaj odprte, tudi predčasne volitve bi se lahko zgodile, čeprav je bilo takoj jasno, da si tega nobena od strank ne želi. V ozadju je sicer potekala računica, če bi lahko Zeleni z opozicijskimi strankami sami sestavili vlado, pa se je izkazalo, da ne, ker bi njihove projekte morala podpreti tudi svobodnjaška stranka."

Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da je podpora ljudski stranki močno padla, podpira jo 26 odstotkov vprašanih in za zdaj še tesno vodi pred Socialdemokrati, ki bi jih v resnici podprlo 24 odstotkov vprašanih. Pomemben vidik je tudi imuniteta. Prav zaradi imunitete s položaja kanclerja naj bi Sebastian Kurz spet zasedel poslanski sedež in se tako samo presedel iz enega nedotakljivega položaja na drugega. 

"Kurz je vseskozi zatrjeval, da se bo odrekel poslanski imuniteti in omogočil nadaljevanje postopkov. Želi dokazati, da je nedolžen. Avstrijsko državno tožilstvo je parlament že zaprosilo, da se Kurzu imuniteta odvzame. Preiskava se ne bi mogla nadaljevati, zaseženega gradiva tožilstvo ne bi moglo več ovrednotiti."