Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!
Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost
"Slovenska tiskovna agencija ta hip drvi proti prepadu, kar je povsem nepotrebno. Po tej poti gre tudi RTV, le da je morda ta prepad nekoliko bolj oddaljen, a slej ali prej se bo tudi javna radiotelevizija srečala s podobnimi težavami kot STA."
To grozljivo ugotovitev nam je pred dnevi povedal član zagovorniške ekipe Evropskega centra za svobodo tiska in medijev Laurens Hueting, ko je bil na delovnem obisku v Sloveniji.
Slovenija ima vse večje težave z medijsko svobodo. Grožnje, napadi na medije in novinarje, finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije so nedopustni. STA je tik pred stečajem, ker je vlada januarja 2021 prenehala financirati njeno javno službo. Financiranje opravljanja javne službe STA pa je zakonska obveznost vlade, ki predstavlja Republiko Slovenijo, ustanoviteljico agencije, tako določa zakon o STA, o tem govori tudi sedmi protikoronski zakon, ki določa, da mora država agenciji izplačati mesečno nadomestilo ne glede na to, ali je sklenjena pogodba o financiranju. Pogajanja o pogodbi glede letošnjega financiranja STA z Ukomom (Uradom vlade za komuniciranje) so bila namreč neuspešna.
Gregor Mlakar, ki je bil kot predstavnik zaposlenih pred kratkim izvoljen za člana nadzornega sveta STA, je dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz Maribora. Na kratko je predstavil svoj delovni teden: "Dopisniško delo je zelo razgibano, spoznati se moramo na marsikaj, na več tematik v enem samem dnevu, od težav v poslovanju kakšnega podjetja, zakaj Ptujčani tako dolgo čakajo na urgentni center, pokrivamo umetniške festivale, športne dogodke, ne boste verjeli, celo obiske vlade po regijah spremljamo, čeprav menda že deset mesecev ne opravljamo javnega servisa. Ker je naših kolegov v centralni redakciji zaradi težav iz tedna v teden manj, priskočimo dopisniki na pomoč tudi s temami, ki so nacionalne, zato se te dni ukvarjam s podražitvijo energentov in iščem odzive večjih slovenskih podjetij o posledicah teh podražitev. Danes me v Lenartu čaka še razvojna konferenca za Podravje, jutri dopoldne bom preživel na sodišču ... Poleg vsega tega pa mi veliko časa vzame tudi boj za preživetje STA."
Gregor Mlakar, ki je že 23 let novinar Slovenske tiskovne agencije, o tem, kako se je v pogodbi, ki jo je uprava STA zavrnila, ocenjevalo agencijo in novinarsko delo:
"V tej pogodbi je bila STA obravnavana kot nekakšno proizvodno podjetje, vsaka naša novica pa se je vrednotila kot liter mleka ali kilogram krompirja."
Delegacija partnerjev Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev, ki vključuje več uglednih mednarodnih medijskih organizacij, je bila prejšnji teden že na svoji drugi misiji v Sloveniji. Člani delegacije (Mogens Blicher Bjerregård, Jamie Wiseman, Laurens Hueting) so povedali, da so se medijske razmere, ki so jih pri nas prvič spoznavali in analizirali maja in junija letos, še poslabšale. Konec junija so v svojem poročilu napisali, da slovenska vlada sistematično spodkopava neodvisne, kritične medije, da je javna razprava zaradi žalitev in napadov na medije in novinarje strupena, zaznali so težnjo po prevzemu večjega nadzora nad Slovensko tiskovno agencijo in javno radiotelevizijo. Pri tem vlada uporablja pravne in administrativne pritiske, zlonamerne napade, tudi osebne, ki so namenjeni rušenju integritete in neodvisnosti teh medijev, so še ocenili v poročilu. Ugotovili so, da ima Slovenija velike težave z medijsko svobodo.
Pomemben partner Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev je tudi Mednarodni inštitut za tisk s sedežem na Dunaju. Član njihove zagovorniške ekipe Jamie Wiseman razlaga, da je to, kar se dogaja s Slovensko tiskovno agencijo, zelo resno, saj agenciji grozi stečaj.
"Zaposleni na STA so pod velikimi pritiski , kar povzroča zaskrbljenost, negotovost, depresije. Opaziti ni nobenega napredka, kar je veliko razočaranje."
Pritiski na medije in novinarje na Madžarskem in Poljskem so zelo ogrozili neodvisno novinarstvo, pojasnjuje Wiseman, ki meni, da se Unija in Komisija na ta nedopustna dogajanja nista ustrezno in dovolj hitro odzivali, zato se v zadnjem času porajajo številne ideje, med njimi je tudi pobuda za ustanovitev sklada za nujne medijske primere: "Ko je ogroženo profesionalno novinarstvo, bi se mediju, ki se znajde v takšnih težavah, v kakršnih je zdaj STA, pomagalo z denarjem iz tega sklada, kar bi bil rešilni jopič, ki bi medij obdržal nad gladino, dokler se ne bi vzpostavil stabilen vir financiranja."
Vse te ideje so seveda uresničljive šele nekje daleč v prihodnosti. Za reševanje STA pa ni več veliko časa, saj v bistvu govorimo o dnevih, tednih, morda mesecu ali dveh. Ravno danes, 13. oktobra 2021, je sodišče opravilo glavno obravnavo v tožbi STA proti državi, odločitev pa bo predvidoma znana čez mesec in pol. "Danes je dan, ko se je mogoče le začel odvijati klobčič pravne zagate, ali nam je vlada dolžna plačati nadomestilo za opravljanje javne službe," je novico komentirala novinarka STA Alenka Potočnik, ki je tudi predsednica Sindikata novinarjev Slovenije.
"Če bo po odločitvi sodišča vladna stran vložila tožbo, bi to zadevo še podaljšalo tja do začetka prihodnjega leta ali še dlje, takrat bo morda za STA že prepozno."
"Pravice do obveščenosti, ki je temeljna človekova pravica, ne moremo uresničevati brez kakovostnih in neodvisnih javnih medijev, ki bi jih morali krepiti, nikakor pa ne šibiti ali celo odpravljati," poudarja Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC je tudi soustanovitelj Pravne mreže za varstvo demokracije):
"Javni mediji držijo družbi in oblasti ogledalo. Če vladi podoba v ogledalu ni všeč, naj ne razbije ogledala, ampak naj se vpraša, kaj bi morala spremeniti v svojem delovanju."
"Kar se dogaja v slovenskem medijskem prostoru, zahteva hitre odzive, akcijo, besede niso dovolj," je prepričan Mogens Blicher Bjerregård, predsednik Evropske zveze novinarjev (EFJ), ki še dodaja, da bi morala Evropska komisija, ta napoveduje tudi zakon o medijski svobodi, spodbujati spremembe, ki so nujne, imeti mehanizme, s katerimi bi zagotovila medijski pluralizem, finančno podporo medijem in načine, s katerimi bi preprečila nesprejemljive težnje po prevzemanju nadzora nad mediji.
"Žal mi je, da se s sredstvi iz velikega evropskega sklada za okrevanje ne pomaga tudi medijem, ta denar države usmerjajo v vse drugo, le v medije ne."
Bjerregård sporoča vladam, ki imajo pretirane medijske apetite, da ne potrebujemo voditeljev držav, ki bi novinarjem in medijem govorili, kako moramo opravljati svoje delo, potrebujemo voditelje držav, ki neodvisne medije in novinarje ščitijo in jih podpirajo, je odločen predsednik EFJ.
"Od voditelja države pričakujemo nekaj zelo preprostega. Le to naj reče, da podpira medijsko svobodo, neodvisnost in varnost novinarjev, od njega pričakujemo še, da tej zavezi sledi."
"Slovenska javnost se mora zavedati pomena svobode medijev in tega, kaj bi smrt Slovenske tiskovne agencije in popolna podreditev RTV Slovenija eni politični opciji pomenili za našo mlado demokracijo," opozarja novinar STA Gregor Mlakar.
"Pred letom in pol se nam je marsikaj zdelo samoumevno, zdaj pa se začenjamo počasi zavedati, da je boj za svobodo in človekove pravice naša stalnica. Ne bom vrgel puške v koruzo, STA mora obstati."
"Še vedno se borimo za obSTAnek", sklene Alenka Potočnik:
"Vladi sporočam, da smo trideset let znali opravljati novinarsko agencijsko delo in izpolnjevati svoje poslanstvo, to še vedno znamo in to delamo, čeprav nas je zaradi finančnega izčrpavanja vse manj. Kolektiv STA, ki upa, da bo rešitev kmalu na mizi, se ne namerava vdati, upa. Škarje in platno sta v rokah Ukoma in vlade, ki to zadevo lahko rešita zelo hitro, če je v njunem interesu, da STA obstane in še naprej opravlja svojo pomembno javno službo."
Alenka Potočnik se slovenski javnosti zahvaljuje za dozdajšnjo podporo, ne le finančno, tudi moralno. Vse, ki bi radi še naprej neodvisni STA pomagali preživeti s svojimi donacijami, pa obvešča, da je transakcijski račun za nakazila še vedno odprt.
Vsi smo, ste, so, sva, sta STA.
