Miroslav Mandić je filmski režiser in scenarist. V svojem najnovejšem filmu Sanremo je upodobil čas dveh starostnikov v domu za upokojence. Na turškem festivalu v Izmirju je film nedavno prejel nagrado za najboljšo režijo in nagrado za najboljšega igralca, ki jo je prejel Sandi Pavlin. Nedavno je premiero doživel tudi v Cankarjevem domu, ustvarjalci filma pa se lahko pohvalijo tudi z nominacijo Sanrema za slovenskega kandidata za tujejezičnega oskarja. O Mandićevem navdihu za film, razumevnaju starostnikov, vlogi režiserja in pomembnosti tega, da občinstvo sprejme film.
Miroslav Mandić je scenarist in režiser celovečernega filma Sanremo, ki je te dni doživel slovensko premiero v Cankarjevem domu
Miroslav Mandić je v svojem najnovejšem filmu Sanremo upodobil čas dveh starostnikov v domu upokojencev. Na turškem festivalu v Izmirju je film nedavno prejel nagrado za najboljšo režijo in nagrado za najboljšega igralca, ki jo je prejel Sandi Pavlin. Nedavno je premiero doživel tudi v Cankarjevem domu. Film so predlagali tudi za slovenskega kandidata za tujejezičnega oskarja.
"Dobre pol ure sem bil skupaj z občinstvom na premieri filma v Cankarjevem domu. Ko sem se zavedel, da strmijo v platno in da jih film zanima, sem si oddahnil."
Režiser največjo odgovornost čuti do ustanov, ki so podprle film. "Pomembno mi je bilo, kakšne reakcije bodo," doda. Filmsko snemanje so izvedli v Italiji, v kraju San Vito al Torre, ki je 45 km oddaljen od Trsta. Navdih za filmsko tematiko je režiser dobil v življenjski zgodbi svojega strica, ki ga je obiskoval v domu upokojencev, kjer sta obujala skupne spomine.
"Na njegovem obrazu sem videl nasmeh, ki ga je dobil, ko sem ga odpeljal na svež zrak v park. Ugotovil sem, da narava nanj deluje bolje kot notranji prostori. Ko zdaj vidim to sliko, se spomnim, da sem ob pogledu na stričevo lice začel graditi podobo svojega prihajajočega filma."
