Nedeljski gost

Zmaga je vsako trpljenje, ki ga preprečimo

Družbeno angažirani režiser Žiga Divjak o podnebnih spremembah, kje smo se zataknili, zakaj smo razdeljeni in jezni, kako se bomo rešili, kje se je izgubil občutek za skupnost.

Žiga Divjak
foto: Val 202

Vročina. Gejm. 6. Človek, ki je gledal svet. Kons: Novi dobi. Hlapec Jernej.

Z inovativnimi gledališkimi predstavami Žiga Divjak opozarja na socialne in človekove pravice. Preizprašuje podnebne spremembe, slika nesrečne migrantske zgodbe, v kontekst postavlja doživetja resničnih ljudi. Misli novo Evropo po epidemiji, tesnobi, smrti. Tudi s pomočjo Kosovela in Cankarja pretanjeno opozarja na dvoličen ustroj družbe.

Kje smo se zataknili, zakaj smo razdeljeni in jezni, kako se bomo rešili, kje se je izgubil občutek za skupnost? Se je za to, da bi zaustavili pogubno spiralo, opravičljivo zateči celo k nasilju? Med avstrijsko in slovensko premiero okoljsko angažirane predstave Vročina se pogovarjamo z večkrat nagrajenim režiserjem Žigo Divjakom, mladim predstavnikom nove ere slovenskega družbeno odgovornega gledališča.

“Tako optimizem kot pesimizem sta lahko nevarna. Oba nas lahko uspavata. Vseeno verjamem, da lahko zmagamo, čeprav se zavedam, da gre za neskončni proces. Zmaga je že vsak človek, ki ne umre. Zmaga je vsako trpljenje, ki ga uspemo preprečiti.”